Page 119 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 119
dejavniki kultur ne participacije in njen pomen za šolsko uspešnost mladih v sloveniji
H2c: Mlajša mladina v povprečju pogosteje kulturno participira kot
starejša mladina (SURS, 2016).
H2d: Mladi iz družin višjega ekonomskega statusa v povprečju pogo-
steje kulturno participirajo kot mladi iz družin nižjega ekonom-
skega statusa (Falk in Katz-Gerro, 2016; Smyth, 2016).
H2e: Mladi bolj izobraženih mater v povprečju pogosteje kulturno
participirajo kot mladi manj izobraženih mater (Flere et al., 2010;
Willekens in Lievens, 2014).
H2f: Mladi bolj izobraženih očetov v povprečju pogosteje kulturno
participirajo kot mladi manj izobraženih očetov (Frits van Wel et
al., 2006; Willekens et al., 2014).
H3: Mladi, ki pogosteje kulturno participirajo, imajo v povprečju bolj-
ši srednješolski uspeh kot mladi, ki redkeje participirajo (DiMag-
gio, 1982; Dumais, 2002; Gaddis, 2013; Pavić in Đukič, 2016; Ros-
cigno in Ainsworth-Darnell, 1999).
Metoda
Vzorec
Analizirali smo podatke reprezentativnega vzorca slovenske mladine v
okviru študije Mladina 2010. Ciljna populacija raziskave so bili vsi pre-
bivalci, ki so imeli v času zbiranje podatkov stalno prebivališče v Re-
publiki Sloveniji in so bili stari med 15 in 29 let (N = 1.257, M starost =
22,90; SD = 4,25; 48,3 % žensk). Osebno anketiranje je potekalo med 27.
julijem in 24. septembrom, vzorec je bil strukturiran s pomočjo podat-
kov centralnega registra prebivalcev Slovenije, ciljna populacija v razi-
skavi pa je bila stratificirana glede na 12 statističnih regij in 6 tipov na-
selja (Mladina 2010a).
Merski instrument
Odvisna spremenljivka
Naša odvisna spremenljivka je bila srednješolska uspešnost responden-
ta. Vprašanje se je glasilo: »Kakšen je bil tvoj učni uspeh v zadnjem letni-
ku srednje šole? (1 – nezadosten, 5 – odličen)«. Zaradi nizkih frekvenčnih
vrednosti pri odgovoru 1 (nezadosten) smo odgovore rekodirali v nasled-
nje vrednosti: 1 – nezadosten/zadosten, 2 – dober, 3 – prav dober, 4 – odli-
čen.
119
H2c: Mlajša mladina v povprečju pogosteje kulturno participira kot
starejša mladina (SURS, 2016).
H2d: Mladi iz družin višjega ekonomskega statusa v povprečju pogo-
steje kulturno participirajo kot mladi iz družin nižjega ekonom-
skega statusa (Falk in Katz-Gerro, 2016; Smyth, 2016).
H2e: Mladi bolj izobraženih mater v povprečju pogosteje kulturno
participirajo kot mladi manj izobraženih mater (Flere et al., 2010;
Willekens in Lievens, 2014).
H2f: Mladi bolj izobraženih očetov v povprečju pogosteje kulturno
participirajo kot mladi manj izobraženih očetov (Frits van Wel et
al., 2006; Willekens et al., 2014).
H3: Mladi, ki pogosteje kulturno participirajo, imajo v povprečju bolj-
ši srednješolski uspeh kot mladi, ki redkeje participirajo (DiMag-
gio, 1982; Dumais, 2002; Gaddis, 2013; Pavić in Đukič, 2016; Ros-
cigno in Ainsworth-Darnell, 1999).
Metoda
Vzorec
Analizirali smo podatke reprezentativnega vzorca slovenske mladine v
okviru študije Mladina 2010. Ciljna populacija raziskave so bili vsi pre-
bivalci, ki so imeli v času zbiranje podatkov stalno prebivališče v Re-
publiki Sloveniji in so bili stari med 15 in 29 let (N = 1.257, M starost =
22,90; SD = 4,25; 48,3 % žensk). Osebno anketiranje je potekalo med 27.
julijem in 24. septembrom, vzorec je bil strukturiran s pomočjo podat-
kov centralnega registra prebivalcev Slovenije, ciljna populacija v razi-
skavi pa je bila stratificirana glede na 12 statističnih regij in 6 tipov na-
selja (Mladina 2010a).
Merski instrument
Odvisna spremenljivka
Naša odvisna spremenljivka je bila srednješolska uspešnost responden-
ta. Vprašanje se je glasilo: »Kakšen je bil tvoj učni uspeh v zadnjem letni-
ku srednje šole? (1 – nezadosten, 5 – odličen)«. Zaradi nizkih frekvenčnih
vrednosti pri odgovoru 1 (nezadosten) smo odgovore rekodirali v nasled-
nje vrednosti: 1 – nezadosten/zadosten, 2 – dober, 3 – prav dober, 4 – odli-
čen.
119
