Page 123 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 123
dejavniki kultur ne participacije in njen pomen za šolsko uspešnost mladih v sloveniji
nega pozitivnega učinka na šolsko uspešnost (Tabela 19) lahko pripomogla
k družbeni reprodukciji neenakosti. Napovedovalne spremenljivke v Tabeli
20 so skupaj pojasnile 9,5 % prilagojene variance v kulturni participaciji (F
(7, 1119) = 17,82, p < 0,001). Izmed v model vključenih spremenljivk je stati-
stično značilno višjo kulturno participacijo napovedovala večina spremen-
ljivk z izjemo očetove izobrazbe in subjektivne ocene ekonomskega statu-
sa družine, in sicer naslednje spremenljivke od najmočnejše do najšibkejše:
ženski spol (beta = 0,19; p < 0,001), višja izobrazba matere (beta = 0,12; p <
0,001), večji kraj bivanja (beta = 0, 10; p < 0,001), večji socialni kapital mla-
dostnika (beta = 0,07; p < 0,05) in nižja mladostnikova starost (beta = 0,06;
p < 0,05).
Razprava in sklep
Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati vlogo različnih dejav-
nikov za srednješolsko uspešnost mladih v Sloveniji s poudarkom na vlogi
kulturnega kapitala družine in kulturne participacije mladostnikov ter na
dejavnike le-teh. Rezultati so pokazali, da sta šolska uspešnost in kulturna
participacija neenako porazdeljeni v družbi ob tem, da ima slednja nekoli-
ko večje število družbenih dejavnikov kot prva. Hkrati pa naša dva modela
pojasnita relativno nizek delež variance, kar pomeni, da obstajajo še drugi,
v pričujoči raziskavi neanalizirani, dejavniki, ki prispevajo k razlagi razlik
v obeh odvisnih spremenljivkah.
Iz naših ugotovitev izhaja, da so s šolsko uspešnostjo povezani trije iz-
med analiziranih sedmih dejavnikov; pričakovano je le-ta višja med dekle-
ti (H1a), višajo pa jo tudi izobrazba očeta (H1b) in, kar je prav tako ključno,
kulturna participacija mladostnika (H3). Ostalih hipotez v zvezi z dejav-
niki šolske uspešnosti nismo potrdili. Da k šolski uspešnosti mladostni-
ka ekonomski status družine ne prispeva, so ugotovile tudi nekatere pre-
tekle raziskave na vzorcu slovenskih srednješolcev (npr. Flere et al., 2010),
v nekaterih primerih pa se je ta prispevek izkazal za minimalnega (Flere et
al., 2009). Zdi se, da v Sloveniji v družini potekajo socializacijski procesi
oz. reprodukcija družbenega statusa nekoliko drugače kot v nekaterih dru-
gih državah, kjer je ekonomski status pomemben dejavnik šolske uspeš-
nosti mladostnika (npr. Yousefi et al., 2010). Preseneča pa naša ugotovitev,
da izobrazba matere ni povezana s šolsko uspešnostjo mladostnikov, saj so
pretekle raziskave slovenskih srednješolcev pokazale, da k šolski uspešnos-
ti prispevata tako izobrazba očeta kot matere ob tem, da ima slednja celo
bolj odločilen pomen (npr. Flere et al., 2010), česar pa v naši raziskavi nismo
123
nega pozitivnega učinka na šolsko uspešnost (Tabela 19) lahko pripomogla
k družbeni reprodukciji neenakosti. Napovedovalne spremenljivke v Tabeli
20 so skupaj pojasnile 9,5 % prilagojene variance v kulturni participaciji (F
(7, 1119) = 17,82, p < 0,001). Izmed v model vključenih spremenljivk je stati-
stično značilno višjo kulturno participacijo napovedovala večina spremen-
ljivk z izjemo očetove izobrazbe in subjektivne ocene ekonomskega statu-
sa družine, in sicer naslednje spremenljivke od najmočnejše do najšibkejše:
ženski spol (beta = 0,19; p < 0,001), višja izobrazba matere (beta = 0,12; p <
0,001), večji kraj bivanja (beta = 0, 10; p < 0,001), večji socialni kapital mla-
dostnika (beta = 0,07; p < 0,05) in nižja mladostnikova starost (beta = 0,06;
p < 0,05).
Razprava in sklep
Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati vlogo različnih dejav-
nikov za srednješolsko uspešnost mladih v Sloveniji s poudarkom na vlogi
kulturnega kapitala družine in kulturne participacije mladostnikov ter na
dejavnike le-teh. Rezultati so pokazali, da sta šolska uspešnost in kulturna
participacija neenako porazdeljeni v družbi ob tem, da ima slednja nekoli-
ko večje število družbenih dejavnikov kot prva. Hkrati pa naša dva modela
pojasnita relativno nizek delež variance, kar pomeni, da obstajajo še drugi,
v pričujoči raziskavi neanalizirani, dejavniki, ki prispevajo k razlagi razlik
v obeh odvisnih spremenljivkah.
Iz naših ugotovitev izhaja, da so s šolsko uspešnostjo povezani trije iz-
med analiziranih sedmih dejavnikov; pričakovano je le-ta višja med dekle-
ti (H1a), višajo pa jo tudi izobrazba očeta (H1b) in, kar je prav tako ključno,
kulturna participacija mladostnika (H3). Ostalih hipotez v zvezi z dejav-
niki šolske uspešnosti nismo potrdili. Da k šolski uspešnosti mladostni-
ka ekonomski status družine ne prispeva, so ugotovile tudi nekatere pre-
tekle raziskave na vzorcu slovenskih srednješolcev (npr. Flere et al., 2010),
v nekaterih primerih pa se je ta prispevek izkazal za minimalnega (Flere et
al., 2009). Zdi se, da v Sloveniji v družini potekajo socializacijski procesi
oz. reprodukcija družbenega statusa nekoliko drugače kot v nekaterih dru-
gih državah, kjer je ekonomski status pomemben dejavnik šolske uspeš-
nosti mladostnika (npr. Yousefi et al., 2010). Preseneča pa naša ugotovitev,
da izobrazba matere ni povezana s šolsko uspešnostjo mladostnikov, saj so
pretekle raziskave slovenskih srednješolcev pokazale, da k šolski uspešnos-
ti prispevata tako izobrazba očeta kot matere ob tem, da ima slednja celo
bolj odločilen pomen (npr. Flere et al., 2010), česar pa v naši raziskavi nismo
123
