Page 125 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 125
dejavniki kultur ne participacije in njen pomen za šolsko uspešnost mladih v sloveniji
v izobraževalnih programih dati večji poudarek kulturnim, umetniškim,
ustvarjalnim in športnim dejavnostim, medtem ko so aktualne tendence
v zahodnih družbah, tudi v Sloveniji, pogosto žal ravno obratne, saj po-
membnost in poudarek na tovrstnih aktivnostih in tematikah v šolah, med
političnimi odločevalci in v odločitvah institucij in vlad upada, narašča pa
vrednotenje STEM vsebin (naravoslovja, tehnologije, inženirstva in mate-
matike) (Cizelj, 2013; Winner et al., 2013; Perryman, 2014; OECD, 2017; Bus-
by, 2018; Jeffreys, 2018).
Sklenemo lahko, da pri šolski uspešnosti mladih v Sloveniji ne igrata
pomembne vloge le kulturni in ekonomski kapital staršev, ampak tudi kul-
turni kapital mladih, ki postaja eden pomembnejših dejavnikov šolske us-
pešnosti. Rezultati naše raziskave v večji meri dajejo podporo tezi, da kul-
turna participacija mladih in kulturni kapital njihovih družin bolj kot k
družbeni mobilnosti prispevata k družbeni reprodukciji neenakosti, saj je
več tovrstnega kapitala med višjimi sloji, sama kulturna participacija mla-
dih pa prispeva k pozitivnim izobraževalnim izidom.
V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno omenjeno tezo poglobljeno
testirati tudi glede vprašanja o morebitnih moderatorjih učinkov kultur-
ne participacije, denimo, ali kulturna participacija v večji meri prispeva k
boljšemu šolskemu uspehu med mladimi iz socioekonomsko privilegiranih
družin (npr. Jæger in Møllegaard, 2017) ali iz deprivilegiranih družin, kjer
so prisotne nižje povprečne ravni šolske uspešnosti in kulturne participa-
cije (npr. Flere et al., 2010), ter ali kulturna participacija v večji meri prispe-
va k šolski uspešnosti deklet (npr. Flere et al., 2009) ali fantov (npr. Lamb,
1989), saj za slednje iz naše in preteklih raziskav izhaja, da dosegajo nižje
ravni kulturne participacije in šolske uspešnosti.
Naša raziskava, kljub nekaterim omejitvam – denimo v zvezi s preseč-
nostjo podatkov in posledično nezmožnostjo ugotavljanja vzročno-posle-
dičnih povezav ter v zvezi z omejenim številom spremenljivk kulturne par-
ticipacije – zapolnjuje nekatere vrzeli dosedanjih raziskav mladih in daje
podlago za nadaljnje poglobljene analize dejavnikov šolske uspešnosti in
kulturne participacije, ki tudi v Sloveniji prispevata k dobrobiti in pozitiv-
nim razvojnimi izidom mladostnikov.
Literatura
Alves, Ana Filipa, Cristiano Mauro Assis Gomes, Ana Martins in Leandro
da Silva Almeida. “Cognitive performance and academic achievement:
125
v izobraževalnih programih dati večji poudarek kulturnim, umetniškim,
ustvarjalnim in športnim dejavnostim, medtem ko so aktualne tendence
v zahodnih družbah, tudi v Sloveniji, pogosto žal ravno obratne, saj po-
membnost in poudarek na tovrstnih aktivnostih in tematikah v šolah, med
političnimi odločevalci in v odločitvah institucij in vlad upada, narašča pa
vrednotenje STEM vsebin (naravoslovja, tehnologije, inženirstva in mate-
matike) (Cizelj, 2013; Winner et al., 2013; Perryman, 2014; OECD, 2017; Bus-
by, 2018; Jeffreys, 2018).
Sklenemo lahko, da pri šolski uspešnosti mladih v Sloveniji ne igrata
pomembne vloge le kulturni in ekonomski kapital staršev, ampak tudi kul-
turni kapital mladih, ki postaja eden pomembnejših dejavnikov šolske us-
pešnosti. Rezultati naše raziskave v večji meri dajejo podporo tezi, da kul-
turna participacija mladih in kulturni kapital njihovih družin bolj kot k
družbeni mobilnosti prispevata k družbeni reprodukciji neenakosti, saj je
več tovrstnega kapitala med višjimi sloji, sama kulturna participacija mla-
dih pa prispeva k pozitivnim izobraževalnim izidom.
V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno omenjeno tezo poglobljeno
testirati tudi glede vprašanja o morebitnih moderatorjih učinkov kultur-
ne participacije, denimo, ali kulturna participacija v večji meri prispeva k
boljšemu šolskemu uspehu med mladimi iz socioekonomsko privilegiranih
družin (npr. Jæger in Møllegaard, 2017) ali iz deprivilegiranih družin, kjer
so prisotne nižje povprečne ravni šolske uspešnosti in kulturne participa-
cije (npr. Flere et al., 2010), ter ali kulturna participacija v večji meri prispe-
va k šolski uspešnosti deklet (npr. Flere et al., 2009) ali fantov (npr. Lamb,
1989), saj za slednje iz naše in preteklih raziskav izhaja, da dosegajo nižje
ravni kulturne participacije in šolske uspešnosti.
Naša raziskava, kljub nekaterim omejitvam – denimo v zvezi s preseč-
nostjo podatkov in posledično nezmožnostjo ugotavljanja vzročno-posle-
dičnih povezav ter v zvezi z omejenim številom spremenljivk kulturne par-
ticipacije – zapolnjuje nekatere vrzeli dosedanjih raziskav mladih in daje
podlago za nadaljnje poglobljene analize dejavnikov šolske uspešnosti in
kulturne participacije, ki tudi v Sloveniji prispevata k dobrobiti in pozitiv-
nim razvojnimi izidom mladostnikov.
Literatura
Alves, Ana Filipa, Cristiano Mauro Assis Gomes, Ana Martins in Leandro
da Silva Almeida. “Cognitive performance and academic achievement:
125
