Page 118 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 118
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
kapitala na adolescentovo kulturno participacijo ni zaznan (Willekens in
Lievens 2014). Poleg tega je s kulturno participacijo povezan tudi ekonom-
ski status, saj posamezniki iz gospodinjstev z višjim dohodkom pogoste-
je kulturno participirajo (Falk in Katz-Gerro, 2016). Otroci iz takih družin
pogosteje kulturno participirajo v obliki kulturnih tečajev, po drugi strani
pa otrokom iz družin z nižjim dohodkom le-ta predstavlja oviro za parti-
cipacijo, saj so kulturne aktivnosti pogosto plačljive (Smyth, 2016). Ob tem
raziskave še kažejo, da dekleta v povprečju pogosteje kulturno participirajo
kot fantje (Christin, 2012; Dumais, 2002; Lizardo, 2006; Katz-Gerro, 2002),
mladi iz urbanih območij pogosteje kot mladi iz ruralnih območij (Sch-
mutz et al., 2016; Falk in Katz-Gerro, 2016) in mlajša mladina pogosteje kot
starejša mladina (SURS, 2016).
Hipoteze
Na podlagi pretekle literature iz praviloma tujih raziskav smo zastavili nas-
lednje hipoteze, ki se nanašajo na dejavnike šolskega uspeha v srednji šoli
(H1), kulturne participacije (H2) in na odnos med njima (H3):
H1a: Dekleta imajo v povprečju višji srednješolski uspeh kot fantje
(Flere et al., 2009; Legewie in DiPrete, 2012; Pavić in Đukić, 2016).
H1b: Mladi bolj izobraženih očetov imajo v povprečju višji srednješol-
ski uspeh kot mladi manj izobraženih očetov (Flere et al., 2009:
86; Katsillis in Rubinson, 1990).
H1c: Mladi bolj izobraženih mater imajo v povprečju višji srednješol-
ski uspeh kot mladi manj izobraženih mater (Awan in Kauser,
2015; Flere et al., 2009: 86).
H1d: Mladi iz družin višjega ekonomskega statusa imajo boljši šolski
uspeh kot mladi iz družin nižjega ekonomskega statusa (Flere et
al., 2009; Yousefi et al., 2010).
H1e: Mladi z bolj kvalitetnimi odnosi s prijatelji/vrstniki imajo bolj-
ši šolski uspeh kot mladi z manj kvalitetnimi odnosi (Zettergren,
2003; Wentzel in Caldwell, 1997).
H2a: Dekleta v povprečju pogosteje kulturno participirajo kot fantje
(Christin, 2012; Dumais, 2002; Katz-Gerro, 2002; Lizardo, 2006).
H2b: Mladi iz urbanih območij v povprečju pogosteje kulturno parti-
cipirajo kot mladi iz ruralnih območij (Falk in Katz-Gerro, 2016;
Schmutz et al., 2016).
118
kapitala na adolescentovo kulturno participacijo ni zaznan (Willekens in
Lievens 2014). Poleg tega je s kulturno participacijo povezan tudi ekonom-
ski status, saj posamezniki iz gospodinjstev z višjim dohodkom pogoste-
je kulturno participirajo (Falk in Katz-Gerro, 2016). Otroci iz takih družin
pogosteje kulturno participirajo v obliki kulturnih tečajev, po drugi strani
pa otrokom iz družin z nižjim dohodkom le-ta predstavlja oviro za parti-
cipacijo, saj so kulturne aktivnosti pogosto plačljive (Smyth, 2016). Ob tem
raziskave še kažejo, da dekleta v povprečju pogosteje kulturno participirajo
kot fantje (Christin, 2012; Dumais, 2002; Lizardo, 2006; Katz-Gerro, 2002),
mladi iz urbanih območij pogosteje kot mladi iz ruralnih območij (Sch-
mutz et al., 2016; Falk in Katz-Gerro, 2016) in mlajša mladina pogosteje kot
starejša mladina (SURS, 2016).
Hipoteze
Na podlagi pretekle literature iz praviloma tujih raziskav smo zastavili nas-
lednje hipoteze, ki se nanašajo na dejavnike šolskega uspeha v srednji šoli
(H1), kulturne participacije (H2) in na odnos med njima (H3):
H1a: Dekleta imajo v povprečju višji srednješolski uspeh kot fantje
(Flere et al., 2009; Legewie in DiPrete, 2012; Pavić in Đukić, 2016).
H1b: Mladi bolj izobraženih očetov imajo v povprečju višji srednješol-
ski uspeh kot mladi manj izobraženih očetov (Flere et al., 2009:
86; Katsillis in Rubinson, 1990).
H1c: Mladi bolj izobraženih mater imajo v povprečju višji srednješol-
ski uspeh kot mladi manj izobraženih mater (Awan in Kauser,
2015; Flere et al., 2009: 86).
H1d: Mladi iz družin višjega ekonomskega statusa imajo boljši šolski
uspeh kot mladi iz družin nižjega ekonomskega statusa (Flere et
al., 2009; Yousefi et al., 2010).
H1e: Mladi z bolj kvalitetnimi odnosi s prijatelji/vrstniki imajo bolj-
ši šolski uspeh kot mladi z manj kvalitetnimi odnosi (Zettergren,
2003; Wentzel in Caldwell, 1997).
H2a: Dekleta v povprečju pogosteje kulturno participirajo kot fantje
(Christin, 2012; Dumais, 2002; Katz-Gerro, 2002; Lizardo, 2006).
H2b: Mladi iz urbanih območij v povprečju pogosteje kulturno parti-
cipirajo kot mladi iz ruralnih območij (Falk in Katz-Gerro, 2016;
Schmutz et al., 2016).
118
