Page 117 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 117
dejavniki kultur ne participacije in njen pomen za šolsko uspešnost mladih v sloveniji
Kauser (2015) ugotavljata, da je za učenčev šolski uspeh pomembna mate-
rina izobrazba, Flere in sodelavci (2009) pa za slovensko mladino poroča-
jo o pomembnosti tako očetove kot tudi materine izobrazbe. Naslednji de-
javnik je tudi ekonomski položaj družine, saj imajo otroci, ki prihajajo iz
družin višjega ekonomskega položaja, v povprečju boljši šolski uspeh (Fle-
re et al., 2009; Yousefi et al., 2010). Yousefi in sodelavci (2010) predpostav-
ljajo, da imajo učenci iz družin z višjim dohodkom boljše življenjske pogo-
je, pri čemer lahko slednji vplivajo na njihovo motivacijo in posledično na
šolske dosežke.
Poleg osebnih in družinskih dejavnikov so za šolski uspeh pomemb-
ni tudi odnosi z vrstniki (Zettergren, 2003; Wentzel in Caldwell, 1997).
Sprejetost med vrstniki ima pozitiven učinek na ocene (Wentzel in Cal-
dwell, 1997), medtem ko zavračanje s strani vrstnikov šolskim izidom ško-
di (Zettergren, 2003). Zettergren (2003) meni, da dobri odnosi z vrstniki
mladostniku predstavljajo varnostno mrežo in podporo, kar lahko prispe-
va tudi k njegovim boljšim ocenam.
Prav tako velja izpostaviti spol kot dejavnik šolske uspešnosti. V splo-
šnem dosegajo dekleta boljše šolske rezultate kot fantje (Flere et al., 2009;
Legewie in DiPrete, 2012; Pavić in Đukić, 2016). Razlike v ocenah lahko
pripišemo tudi različnim aktivnostim, ki se jih fantje in dekleta udeležuje-
jo izven šole, saj sta Downey in Vogt-Yuan (2005) denimo ugotovila, da de-
kleta porabijo več časa za branje in vključenost v likovne tečaje, kar izbolj-
ša njihove ocene pri testih, ki se nanašajo na branje, fantje pa bi naj več časa
namenili računalnikom in sodelovanju na matematičnih/znanstvenih tek-
movanjih, zato bi posledično naj pridobili več matematičnih veščin.
Dejavniki kulturne participacije
Številne raziskave o dejavnikih kulturne participacije kažejo predvsem na
pomen družine in staršev pri kulturni participaciji mladih. S kulturno par-
ticipacijo mladih so denimo povezani kulturni viri njihovih staršev, ki se
nanašajo na njihovo (tj. starševsko) kulturno vedenje, npr. pogostost obi-
skovanja muzejev, pogostost poslušanja klasične glasbe doma, branja knjig
in obiskovanja knjižnic (Kraaykamp in Nieuwbeerta, 2000). V okviru kul-
turnih virov Willekens in sodelavci (2014) ugotavljajo, da sta tudi izobraz-
ba matere in očeta pomembna za otrokovo kulturno participacijo. Hkrati
pa se učinek kulturnega kapitala staršev razlikuje; denimo izkazalo se je, da
imata kulturna participacija in izobrazba matere pozitiven učinek na kul-
turno participacijo adolescenta, medtem ko učinek očetovega kulturnega
117
Kauser (2015) ugotavljata, da je za učenčev šolski uspeh pomembna mate-
rina izobrazba, Flere in sodelavci (2009) pa za slovensko mladino poroča-
jo o pomembnosti tako očetove kot tudi materine izobrazbe. Naslednji de-
javnik je tudi ekonomski položaj družine, saj imajo otroci, ki prihajajo iz
družin višjega ekonomskega položaja, v povprečju boljši šolski uspeh (Fle-
re et al., 2009; Yousefi et al., 2010). Yousefi in sodelavci (2010) predpostav-
ljajo, da imajo učenci iz družin z višjim dohodkom boljše življenjske pogo-
je, pri čemer lahko slednji vplivajo na njihovo motivacijo in posledično na
šolske dosežke.
Poleg osebnih in družinskih dejavnikov so za šolski uspeh pomemb-
ni tudi odnosi z vrstniki (Zettergren, 2003; Wentzel in Caldwell, 1997).
Sprejetost med vrstniki ima pozitiven učinek na ocene (Wentzel in Cal-
dwell, 1997), medtem ko zavračanje s strani vrstnikov šolskim izidom ško-
di (Zettergren, 2003). Zettergren (2003) meni, da dobri odnosi z vrstniki
mladostniku predstavljajo varnostno mrežo in podporo, kar lahko prispe-
va tudi k njegovim boljšim ocenam.
Prav tako velja izpostaviti spol kot dejavnik šolske uspešnosti. V splo-
šnem dosegajo dekleta boljše šolske rezultate kot fantje (Flere et al., 2009;
Legewie in DiPrete, 2012; Pavić in Đukić, 2016). Razlike v ocenah lahko
pripišemo tudi različnim aktivnostim, ki se jih fantje in dekleta udeležuje-
jo izven šole, saj sta Downey in Vogt-Yuan (2005) denimo ugotovila, da de-
kleta porabijo več časa za branje in vključenost v likovne tečaje, kar izbolj-
ša njihove ocene pri testih, ki se nanašajo na branje, fantje pa bi naj več časa
namenili računalnikom in sodelovanju na matematičnih/znanstvenih tek-
movanjih, zato bi posledično naj pridobili več matematičnih veščin.
Dejavniki kulturne participacije
Številne raziskave o dejavnikih kulturne participacije kažejo predvsem na
pomen družine in staršev pri kulturni participaciji mladih. S kulturno par-
ticipacijo mladih so denimo povezani kulturni viri njihovih staršev, ki se
nanašajo na njihovo (tj. starševsko) kulturno vedenje, npr. pogostost obi-
skovanja muzejev, pogostost poslušanja klasične glasbe doma, branja knjig
in obiskovanja knjižnic (Kraaykamp in Nieuwbeerta, 2000). V okviru kul-
turnih virov Willekens in sodelavci (2014) ugotavljajo, da sta tudi izobraz-
ba matere in očeta pomembna za otrokovo kulturno participacijo. Hkrati
pa se učinek kulturnega kapitala staršev razlikuje; denimo izkazalo se je, da
imata kulturna participacija in izobrazba matere pozitiven učinek na kul-
turno participacijo adolescenta, medtem ko učinek očetovega kulturnega
117
