Page 116 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 116
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
in odraslih, po drugi strani pa – tudi posredno preko šolske uspešnosti –
k družbenim neenakostim med mladimi (Flere et al., 2009; Iannelli, 2013;
Guyon in Huillery, 2016). Pretekle raziskave po svetu in nekatere v Sloveniji
so pokazale, da k boljši šolski uspešnosti pomembno prispevajo ne zgolj ka-
rakteristike mladostnika, kot so spol, inteligenca in njegova izobraževalna
pričakovanja (Flere et al., 2010; Spinath et al., 2014), temveč tudi karakteri-
stike njegovega družbenega okolja vključno s karakteristikami šole (Mar-
chant et al., 2001; Opdenakker in Damme, 2007) in družine. Med slednji-
mi je denimo pomemben socioekonomski status družine (Alves et al., 2017;
Farooq et al. 2011; Sirin, 2005), struktura družine (Jeynes, 2005; Rodgers in
Rose, 2001) in socialne vezi v družini oz. družinski socialni kapital (Dufur
et al., 2013; Fan in Chen, 2001).
Prav tako so pomemben dejavnik šolske uspešnosti tudi s kulturo po-
vezani viri, znanja, kompetence in dejavnosti tako družine (Aschaffenburg
in Maas, 1997; De Graaf et al., 2000; Pavić in Džukić, 2016) kot tudi mla-
dostnika (Aschaffenburg in Mass, 1997; Flere et al., 2009; Flere et al., 2010).
Ob tem pa raziskave kažejo, da so kulturni viri v družbi neenako razporeje-
ni (Bourdieu, 1984; Bennett et al., 2009), tudi v ekonomsko bolj egalitarnih,
postkomunističnih družbah (Kraaykamp in Nieuwbeerta, 1997).
V luči omenjenih večinoma tujih preteklih študij je bil namen naše
raziskave analizirati 1) pomen različnih dejavnikov za srednješolsko uspeš-
nost mladih v Sloveniji; 2) različne dejavnike kulturne participacije in 3)
primerjati učinke kulturnih virov družine in mladostnika z ostalimi dejav-
niki srednješolske uspešnosti.
Kulturna participacija in drugi dejavniki šolske uspešnosti
Številne pretekle raziskave konsistentno kažejo, da je kulturna participacija
mladostnikov povezana z višjo šolsko uspešnost (DiMaggio, 1982; Duma-
is, 2002; Flere et al., 2009; Gaddis, 2013; Pavić in Đukić, 2016; Roscigno in
Ainsworth-Darnell, 1999). Tudi rezultati raziskave, ki so jo na vzorcu slo-
venskih srednješolcev opravili Flere in sodelavci (2009; 2010), so pokaza-
li, da pogostejša kulturna participacija mladih izven šole statistično značil-
no zvišuje šolsko uspešnost. Pri mladih v Sloveniji so s šolsko uspešnostjo
– poleg otrokove kulturne izvenšolske dejavnosti (Flere et al., 2010) – pove-
zane tudi kulturne in raziskovalne obšolske dejavnosti (Flere et al., 2009).
Pomemben dejavnik šolske uspešnosti so prav tako viri družine. T.
i. institucionalni kulturni kapital staršev, ki se praviloma meri preko izo-
brazbe staršev, denimo pomembno prispeva k šolski uspešnosti: Awan in
116
in odraslih, po drugi strani pa – tudi posredno preko šolske uspešnosti –
k družbenim neenakostim med mladimi (Flere et al., 2009; Iannelli, 2013;
Guyon in Huillery, 2016). Pretekle raziskave po svetu in nekatere v Sloveniji
so pokazale, da k boljši šolski uspešnosti pomembno prispevajo ne zgolj ka-
rakteristike mladostnika, kot so spol, inteligenca in njegova izobraževalna
pričakovanja (Flere et al., 2010; Spinath et al., 2014), temveč tudi karakteri-
stike njegovega družbenega okolja vključno s karakteristikami šole (Mar-
chant et al., 2001; Opdenakker in Damme, 2007) in družine. Med slednji-
mi je denimo pomemben socioekonomski status družine (Alves et al., 2017;
Farooq et al. 2011; Sirin, 2005), struktura družine (Jeynes, 2005; Rodgers in
Rose, 2001) in socialne vezi v družini oz. družinski socialni kapital (Dufur
et al., 2013; Fan in Chen, 2001).
Prav tako so pomemben dejavnik šolske uspešnosti tudi s kulturo po-
vezani viri, znanja, kompetence in dejavnosti tako družine (Aschaffenburg
in Maas, 1997; De Graaf et al., 2000; Pavić in Džukić, 2016) kot tudi mla-
dostnika (Aschaffenburg in Mass, 1997; Flere et al., 2009; Flere et al., 2010).
Ob tem pa raziskave kažejo, da so kulturni viri v družbi neenako razporeje-
ni (Bourdieu, 1984; Bennett et al., 2009), tudi v ekonomsko bolj egalitarnih,
postkomunističnih družbah (Kraaykamp in Nieuwbeerta, 1997).
V luči omenjenih večinoma tujih preteklih študij je bil namen naše
raziskave analizirati 1) pomen različnih dejavnikov za srednješolsko uspeš-
nost mladih v Sloveniji; 2) različne dejavnike kulturne participacije in 3)
primerjati učinke kulturnih virov družine in mladostnika z ostalimi dejav-
niki srednješolske uspešnosti.
Kulturna participacija in drugi dejavniki šolske uspešnosti
Številne pretekle raziskave konsistentno kažejo, da je kulturna participacija
mladostnikov povezana z višjo šolsko uspešnost (DiMaggio, 1982; Duma-
is, 2002; Flere et al., 2009; Gaddis, 2013; Pavić in Đukić, 2016; Roscigno in
Ainsworth-Darnell, 1999). Tudi rezultati raziskave, ki so jo na vzorcu slo-
venskih srednješolcev opravili Flere in sodelavci (2009; 2010), so pokaza-
li, da pogostejša kulturna participacija mladih izven šole statistično značil-
no zvišuje šolsko uspešnost. Pri mladih v Sloveniji so s šolsko uspešnostjo
– poleg otrokove kulturne izvenšolske dejavnosti (Flere et al., 2010) – pove-
zane tudi kulturne in raziskovalne obšolske dejavnosti (Flere et al., 2009).
Pomemben dejavnik šolske uspešnosti so prav tako viri družine. T.
i. institucionalni kulturni kapital staršev, ki se praviloma meri preko izo-
brazbe staršev, denimo pomembno prispeva k šolski uspešnosti: Awan in
116
