Page 402 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 402
. Girolamo Savonarola (1452–1498), 368 Rezodivene s. Ianža.
italijanski reformator in pridigar. menta, tu ie, iz S. pisma, zubper nih ži-
vinski, curbarski, nemaren leben inu
M. Jan Hus (1396–1415), češki teolog, zubper nih malikovane, ličkake norske
profesor, pridigar in reformator, ki je Božye službe inu odpustke pridiguio, te
bil zavoljo reformnih nazorov, katere preproste na pravo vero vižaio, inu taku
nih hudičevu serce pruti pravim pridi-
ni želel preklicati, 6. julija 1415 sežgan gariem so izkazali na tih brumnih zve-
pred koncilom v Konstanci. Martin istih pridigaryh Ieronimu Savanorolu,
Luther je Husa eksplicitno štel za Ioanežu Ussu, Ieronimu iz Prage, Il-
denu iz Ayslebna335 pred stu leit inu per
svojega predhodnika, 1520. je namreč sadašnim čassu na dostih tissuč evange-
zapisal: »Kurz, wir alle sind unbewußt liskih kersčenikov, katere so po vsei
Hussiten. Ja, Paulus und Augustin sind Evropi umurili. Le-ta dva preroka mo-
reta tudi pomeniti ta dva vyuda, saxo-
aufs Wort Hussiten.« (Prim. Jonatan niska inu essoviga,336 per našim čassu za
Vinkler, Jonatan Vinkler, Češki bratje – vere volo ulovlena. Inu on tukai ta Rym
560 let,︎ I: Med nedovršenim husitskim perglihuie h ti Sodomi, Egiptu inu Ie-
ruzalemu zavolo, kir se v Rymi vsa
prelomom z Rimom, Stati inu obstati žlaht huduba, lotrya, sylla, nečistost
XIII, št. 25 (2018), 9–34.) tryba inu kir te vude Cristuseve žgo, da-
vio, topee, obešaio, pokopati v nih bri-
Hieronim Praški (1379–1416), češki toffih prepovedaio. Tiga se vsi bosi, sli-
humanist in govornik; eden najpo- pi papežniki vessele, eden drugiga gostee,
membnejših zgodnjih privžencev M. se hvalio ž nih krivo vero, de so te prave
Jana Husa, ki je s svojim vzornikom
delil tudi podobno življenjsko usodo. pridigarie,
Pod obsodbo herezije so ga 30.
maja 1416 sežgali pred koncilom v
Konstanci.
336. Trubar je imel tukaj najverjetneje v
mislih usodo saškega elektorja, kneza
Johanna Friedricha I. (1503–1544)
v šmalkadski vojni (1546–1547). Po
porazu v bitki pri Mühlbergu (24. april
1547), ko se je branil pred bratrancem,
vojvodo Moricem Saškim, ki se je bo-
jeval na katoliški strani, je bil namreč
od cesarja Karla V. ujet in poslan
Worms. Obsojen je bil sicer na smrt,
toda ker je podpisal wittenberško ka-
pitulacijo (19. maj 1547), pomiloščen,
prenehal pa je biti elektor. Zavoljo
poraza pri Mühlbergu je bil od Karla
V. zaprt tudi voditelj šmalkaldske
lige, Filip I, mejni grof hessenski
(1504–1564).
402
italijanski reformator in pridigar. menta, tu ie, iz S. pisma, zubper nih ži-
vinski, curbarski, nemaren leben inu
M. Jan Hus (1396–1415), češki teolog, zubper nih malikovane, ličkake norske
profesor, pridigar in reformator, ki je Božye službe inu odpustke pridiguio, te
bil zavoljo reformnih nazorov, katere preproste na pravo vero vižaio, inu taku
nih hudičevu serce pruti pravim pridi-
ni želel preklicati, 6. julija 1415 sežgan gariem so izkazali na tih brumnih zve-
pred koncilom v Konstanci. Martin istih pridigaryh Ieronimu Savanorolu,
Luther je Husa eksplicitno štel za Ioanežu Ussu, Ieronimu iz Prage, Il-
denu iz Ayslebna335 pred stu leit inu per
svojega predhodnika, 1520. je namreč sadašnim čassu na dostih tissuč evange-
zapisal: »Kurz, wir alle sind unbewußt liskih kersčenikov, katere so po vsei
Hussiten. Ja, Paulus und Augustin sind Evropi umurili. Le-ta dva preroka mo-
reta tudi pomeniti ta dva vyuda, saxo-
aufs Wort Hussiten.« (Prim. Jonatan niska inu essoviga,336 per našim čassu za
Vinkler, Jonatan Vinkler, Češki bratje – vere volo ulovlena. Inu on tukai ta Rym
560 let,︎ I: Med nedovršenim husitskim perglihuie h ti Sodomi, Egiptu inu Ie-
ruzalemu zavolo, kir se v Rymi vsa
prelomom z Rimom, Stati inu obstati žlaht huduba, lotrya, sylla, nečistost
XIII, št. 25 (2018), 9–34.) tryba inu kir te vude Cristuseve žgo, da-
vio, topee, obešaio, pokopati v nih bri-
Hieronim Praški (1379–1416), češki toffih prepovedaio. Tiga se vsi bosi, sli-
humanist in govornik; eden najpo- pi papežniki vessele, eden drugiga gostee,
membnejših zgodnjih privžencev M. se hvalio ž nih krivo vero, de so te prave
Jana Husa, ki je s svojim vzornikom
delil tudi podobno življenjsko usodo. pridigarie,
Pod obsodbo herezije so ga 30.
maja 1416 sežgali pred koncilom v
Konstanci.
336. Trubar je imel tukaj najverjetneje v
mislih usodo saškega elektorja, kneza
Johanna Friedricha I. (1503–1544)
v šmalkadski vojni (1546–1547). Po
porazu v bitki pri Mühlbergu (24. april
1547), ko se je branil pred bratrancem,
vojvodo Moricem Saškim, ki se je bo-
jeval na katoliški strani, je bil namreč
od cesarja Karla V. ujet in poslan
Worms. Obsojen je bil sicer na smrt,
toda ker je podpisal wittenberško ka-
pitulacijo (19. maj 1547), pomiloščen,
prenehal pa je biti elektor. Zavoljo
poraza pri Mühlbergu je bil od Karla
V. zaprt tudi voditelj šmalkaldske
lige, Filip I, mejni grof hessenski
(1504–1564).
402
