Page 404 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 404
340. Zašpotovani. 370 Rezodivene s. Ianža.
341. Trubar najverjet- nih več more, več nih gorivstaie inu kir
neje aludira na husitske sta ta dva preroka šla v nebu, pomeni,
vojne, ki so prve velike de ty marterniki inu pravi vučeniki,
evropske verske vojne, kateri so na tim sveitu zaspotovani340
povezane z željo po inu umorieni, so v nebessih v veliki ča-
reformi rimske cerkve. sti, tu bodo nih sovražniki vidili inu
Te trajajo od prve praške pred nimi trepetali na sodni dan. Inu
defenestracije 30. julija kir ie od tiga tressa ta desseti deil tiga
1419, ko Jan Žižka, Jan Sodomiskiga meista doli pal inu sedem
Želivský in tovariši skozi tissuč imenitih ludi ie ta tress pobil, ty
okno rotovža na Novem eni pag so se preštrašili inu na tu čestili
mestu praškem zadegajo Boga etc., pomeni, de gdi inu kadarkuli
sedem katoliških članov se začne ta evangeli prov očitu pridiga-
mestnega sveta in jih pri ti, taku vselei kreigi, poboy vmei ludmi
tem ubijejo, do 5. julija vstano. Inu naisi ty neverniki te verne
1436, ko so na glavnem zo vso silo pregano, love inu moree, taku
vsai na koncu, nekar le samuč na sodni
trgu v češki Jihlavi dan, temuč tudi čestu na tim sveitu od-
slavnostno razglašeni zdolai leže, koker se ie po Ussevi smerti
jihlavski kompaktati med inu per našim čassu godilu. Ty Peami
Čehi, cesarjem Sigismun- zavolo Ussa, nih zveistiga pridigarie,
dom Luksemburškim in so te farye inu menihe, kateri so Ussa
rimsko cerkvijo (Jonatan fratali, dolgu klali inu morili.341 Per na-
Vinkler, Češki bratje – 560 šim čassu ie Rym ž nega car-
let,︎ I: Med nedovršenim
husitskim prelomom z dinali
Rimom, Stati inu obstati
XIII, št. 25 (2017), 9–34). 404
Husitske vojne so povzro-
čile tudi znatno uposto-
šenje dotedanje gotske
sakralne arhitekture, zato
je pogled na to obdobje
v matični češki histori-
ografiji že več stoletij
deljen; znameniti enooki
husitski general Jan Žižka
s Trocnova pri Čeških
Budejovicah je razumljen
v enaki meri kot narodni
junak in kot požigalec.
Temeljno histgoriograf-
sko delo o zadevnem
obdobju je František
Šmahel, Husitská revoluce
1–4, Praha 1996.
341. Trubar najverjet- nih več more, več nih gorivstaie inu kir
neje aludira na husitske sta ta dva preroka šla v nebu, pomeni,
vojne, ki so prve velike de ty marterniki inu pravi vučeniki,
evropske verske vojne, kateri so na tim sveitu zaspotovani340
povezane z željo po inu umorieni, so v nebessih v veliki ča-
reformi rimske cerkve. sti, tu bodo nih sovražniki vidili inu
Te trajajo od prve praške pred nimi trepetali na sodni dan. Inu
defenestracije 30. julija kir ie od tiga tressa ta desseti deil tiga
1419, ko Jan Žižka, Jan Sodomiskiga meista doli pal inu sedem
Želivský in tovariši skozi tissuč imenitih ludi ie ta tress pobil, ty
okno rotovža na Novem eni pag so se preštrašili inu na tu čestili
mestu praškem zadegajo Boga etc., pomeni, de gdi inu kadarkuli
sedem katoliških članov se začne ta evangeli prov očitu pridiga-
mestnega sveta in jih pri ti, taku vselei kreigi, poboy vmei ludmi
tem ubijejo, do 5. julija vstano. Inu naisi ty neverniki te verne
1436, ko so na glavnem zo vso silo pregano, love inu moree, taku
vsai na koncu, nekar le samuč na sodni
trgu v češki Jihlavi dan, temuč tudi čestu na tim sveitu od-
slavnostno razglašeni zdolai leže, koker se ie po Ussevi smerti
jihlavski kompaktati med inu per našim čassu godilu. Ty Peami
Čehi, cesarjem Sigismun- zavolo Ussa, nih zveistiga pridigarie,
dom Luksemburškim in so te farye inu menihe, kateri so Ussa
rimsko cerkvijo (Jonatan fratali, dolgu klali inu morili.341 Per na-
Vinkler, Češki bratje – 560 šim čassu ie Rym ž nega car-
let,︎ I: Med nedovršenim
husitskim prelomom z dinali
Rimom, Stati inu obstati
XIII, št. 25 (2017), 9–34). 404
Husitske vojne so povzro-
čile tudi znatno uposto-
šenje dotedanje gotske
sakralne arhitekture, zato
je pogled na to obdobje
v matični češki histori-
ografiji že več stoletij
deljen; znameniti enooki
husitski general Jan Žižka
s Trocnova pri Čeških
Budejovicah je razumljen
v enaki meri kot narodni
junak in kot požigalec.
Temeljno histgoriograf-
sko delo o zadevnem
obdobju je František
Šmahel, Husitská revoluce
1–4, Praha 1996.
