Page 87 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 87
mor alna vzgoja: r eprodukcija družbe, tr ansmisija in r azjasnjevanje vr ednot
razumeti v kontekstu opozarjanja na konfliktnost vrednot. Pogosto se na-
mreč zdi, da je več vrednot rešitev za tak ali drugačen nezaželen družben
pojav.4 Shaver pa pokaže, da je področje vrednot, ki vodijo ravnanja ljudi,
sicer področje, kjer je mogoče vplivati na ravnanja ljudi, težava pa ni v tem,
da je vrednot premalo, kot se pogosto govori, temveč nekatere težave izvi-
rajo prav iz tega, da je vrednot vselej tudi (pre)več. Če bi bila vrednota ena
sama, ne bi prihajalo do konflikta vrednot. Ker pa je vrednot več, lahko pri-
dejo v spor, in takrat je težava prav v tem, da jih je preveč. Bistvo Shaverjeve
pozicije torej je, da vztraja pri tem, da je spor inherenten vsem vrednotam,
tudi temeljnim. In pri tem, da temeljne vrednote nimajo fiksnega pome-
na, temveč se jih vselej interpretira, interpretacija pa je odvisna od izkustva
posameznika.
Shaver trdi, da je konsenz o temeljnih vrednotah predvsem na rav-
ni čustev, ne pa na ravni racionalne interpretacije in uporabe. Vendar je
bolj smiselno reči, da ko se gibljemo na splošni ravni, torej ko ne poskuša-
mo natančno eksplicirati pomena posamezne vrednote, temveč ostajamo
pri splošnem, skorajda intuitivnem razumevanju, obstaja strinjanje glede
temeljnih vrednot, razlike pa se pokažejo, ko temeljne vrednote uporabi-
mo v specifični situaciji. Na primer, svoboda govora pomeni različno raz-
ličnim ljudem. Vendar neko interpretacije svobode govora ne zavrnemo
tako, da zavrnemo svobodo govora kot vrednoto, zato poudarjanje, da gre
za vrednoto, ne pomaga. Zavrne se jo z uporabo drugih vrednot, ki se zdi-
jo v danem kontekstu pomembnejše. Kateri vrednoti se bo pripisalo več-
jo težo, je odvisno od referenčnega okvira, in razlike v referenčnih okvirih
so del pluralnosti, ki je v demokraciji cenjena oziroma je sploh predpostav-
ka delovanja demokracije. Ker je pluralnost cenjena, cilj ne more biti njena
odprava, med cilje pa mora spadati odpravljanje nereflektirane pluralnosti,
se pravi odprava tistih razlik, ki izhajajo iz nepremišljenih in zato slabo ra-
zumljenih vrednot.
Šola deluje v imenu družbe, torej zagovarja vrednote družbe. In te-
meljne vrednote demokratične družbe (demokratični etos), vključujejo člo-
veško dostojanstvo in s tem povezano sposobnost za samostojni razmislek.
določne vsebine. Lahko se zdijo nedoločni za učence, vendar so vsaj na nekaterih
področjih in v nekaterih kontekstih tudi bolj določeni oziroma je bil njihov pomen
bolj natančno določen. Res pa je, da ohranjajo neko mero nezvedljive nedoločenosti.
4 Tu puščamo ob strani, ali tisti, ki dela slabo, tudi sledi kaki vrednoti ali pa vrednote
samo krši, torej vprašanje, ali obstajajo tudi zle vrednote. Iz Shaverjeve perspektive
instrumentalne vrednote same na sebi niso dobre, saj je njihov status odvisen od
cilja, za katerega so sredstvo.
87
razumeti v kontekstu opozarjanja na konfliktnost vrednot. Pogosto se na-
mreč zdi, da je več vrednot rešitev za tak ali drugačen nezaželen družben
pojav.4 Shaver pa pokaže, da je področje vrednot, ki vodijo ravnanja ljudi,
sicer področje, kjer je mogoče vplivati na ravnanja ljudi, težava pa ni v tem,
da je vrednot premalo, kot se pogosto govori, temveč nekatere težave izvi-
rajo prav iz tega, da je vrednot vselej tudi (pre)več. Če bi bila vrednota ena
sama, ne bi prihajalo do konflikta vrednot. Ker pa je vrednot več, lahko pri-
dejo v spor, in takrat je težava prav v tem, da jih je preveč. Bistvo Shaverjeve
pozicije torej je, da vztraja pri tem, da je spor inherenten vsem vrednotam,
tudi temeljnim. In pri tem, da temeljne vrednote nimajo fiksnega pome-
na, temveč se jih vselej interpretira, interpretacija pa je odvisna od izkustva
posameznika.
Shaver trdi, da je konsenz o temeljnih vrednotah predvsem na rav-
ni čustev, ne pa na ravni racionalne interpretacije in uporabe. Vendar je
bolj smiselno reči, da ko se gibljemo na splošni ravni, torej ko ne poskuša-
mo natančno eksplicirati pomena posamezne vrednote, temveč ostajamo
pri splošnem, skorajda intuitivnem razumevanju, obstaja strinjanje glede
temeljnih vrednot, razlike pa se pokažejo, ko temeljne vrednote uporabi-
mo v specifični situaciji. Na primer, svoboda govora pomeni različno raz-
ličnim ljudem. Vendar neko interpretacije svobode govora ne zavrnemo
tako, da zavrnemo svobodo govora kot vrednoto, zato poudarjanje, da gre
za vrednoto, ne pomaga. Zavrne se jo z uporabo drugih vrednot, ki se zdi-
jo v danem kontekstu pomembnejše. Kateri vrednoti se bo pripisalo več-
jo težo, je odvisno od referenčnega okvira, in razlike v referenčnih okvirih
so del pluralnosti, ki je v demokraciji cenjena oziroma je sploh predpostav-
ka delovanja demokracije. Ker je pluralnost cenjena, cilj ne more biti njena
odprava, med cilje pa mora spadati odpravljanje nereflektirane pluralnosti,
se pravi odprava tistih razlik, ki izhajajo iz nepremišljenih in zato slabo ra-
zumljenih vrednot.
Šola deluje v imenu družbe, torej zagovarja vrednote družbe. In te-
meljne vrednote demokratične družbe (demokratični etos), vključujejo člo-
veško dostojanstvo in s tem povezano sposobnost za samostojni razmislek.
določne vsebine. Lahko se zdijo nedoločni za učence, vendar so vsaj na nekaterih
področjih in v nekaterih kontekstih tudi bolj določeni oziroma je bil njihov pomen
bolj natančno določen. Res pa je, da ohranjajo neko mero nezvedljive nedoločenosti.
4 Tu puščamo ob strani, ali tisti, ki dela slabo, tudi sledi kaki vrednoti ali pa vrednote
samo krši, torej vprašanje, ali obstajajo tudi zle vrednote. Iz Shaverjeve perspektive
instrumentalne vrednote same na sebi niso dobre, saj je njihov status odvisen od
cilja, za katerega so sredstvo.
87
