Page 86 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 86
prispevki k didaktiki filozofije/etike
dostojanstva je »ideal človeka kot avtonomnega, inteligentnega bitja, tako
na osebni kot na družbeni ravni.« (Shaver, 1972: 12) Iz česar sledi, da ima
človek pravico sam odločati o svojem življenju, naloga šole pa je, da mu pri
tem pomaga in sodeluje pri razvijanju njegovih sposobnosti za odločanje.
Posameznik se odloča na podlagi svojih izkušenj, ki oblikujejo nje-
gov referenčni okvir in vpliva na njegovo prihodnje odločanje. Bistveni del
demokracija je pluralnost, iz katere izvirajo alternativni pogledi, ki omo-
gočajo ponoven premislek naših vrednot. Tako dobimo zunanji okvir, ki
omogoča razumno odločanje, saj brez raznolikosti pogledov prava izbira ni
mogoče. Ker je pluralizem bistven za demokracijo, demokracija ceni in vre-
dnoti razlike. Vendar pa velike razlike lahko vodijo do konfliktov vrednot
na medosebni ravni. Neka mera konfliktov je za družbo sprejemljiva, če
jih zna reševati. Dialog in reševanje sporov pa sta mogoča edino, če obstaja
skupni temelj, ki dialog omogoča. Vlogo tega skupnega temelja imajo prav
temeljne vrednote, zbrane okrog središčnega človeškega dostojanstva.
Temeljne vrednote so torej ključne za obstoj demokracije, vendar pa
jim to ne prepreči, da ne bi bile nejasne (Shaver, 1972: 15). Četudi posame-
znike druži splošni pomen temeljnih vrednot in se podobno čustveno od-
zivajo nanje, se morda nikdar ne bodo popolnoma strinjali glede njihove-
ga kognitivnega pomena oziroma njihove vsebine. Za kohezivnost družbe
pa je bistveno jedro skupnih zavezanosti, skupno jedro temeljnih vrednot.
Iz Shaverjeve perspektive se nedoločenost vsebine temeljnih vrednot pre-
senetljivo pokaže kot pozitivna, saj se zaradi nje ohranja skupna zaveza-
nost, ki združuje, popolna jasnost pa bi poudarjala razlike in razdvajala.
Nejasnost je tako odlika, saj omogoča ohranjanje skupnega temelja.
Shaverjevo izpeljavo je treba nekoliko omejiti, saj premislek pokaže, da
je ta nejasnost zaradi velike abstraktnosti uporabljenih pojmov in tudi za-
radi narave področja sicer nujna, vendar pa ne more biti popolna. Obstajati
morajo jasni primeri uporabe pojma, glede katerih vlada velika stopnja so-
glasja, drugače je kohezivnost skupnosti, ki jo omogočajo skupne vrednote,
le navidezna. Seveda tudi kot navidezna lahko učinkuje, vendar le, če kohe-
zivnost ni postavljena pod preizkus, če se teh skupnih temeljnih vrednot
ne uporablja. A če se jih ne uporablja, potem niso zares pomembne, zatorej
niso v resnici temeljne. Ker pa so temeljne, vendarle ne morejo biti zgolj na-
videzne, kar pomeni, da se moramo velikokrat strinjati, ko temeljne vred-
note uporabimo. 3 Zato se zdi, da je Shaverjevo poudarjanje nejasnosti treba
3 Vsaj v demokratični družbi, kot jo pojmuje Shaver: v njej so tudi temeljne vredno-
te predmet premisleka in ne morejo biti ideali, ki so sicer sveti, nimajo pa nobene
86
dostojanstva je »ideal človeka kot avtonomnega, inteligentnega bitja, tako
na osebni kot na družbeni ravni.« (Shaver, 1972: 12) Iz česar sledi, da ima
človek pravico sam odločati o svojem življenju, naloga šole pa je, da mu pri
tem pomaga in sodeluje pri razvijanju njegovih sposobnosti za odločanje.
Posameznik se odloča na podlagi svojih izkušenj, ki oblikujejo nje-
gov referenčni okvir in vpliva na njegovo prihodnje odločanje. Bistveni del
demokracija je pluralnost, iz katere izvirajo alternativni pogledi, ki omo-
gočajo ponoven premislek naših vrednot. Tako dobimo zunanji okvir, ki
omogoča razumno odločanje, saj brez raznolikosti pogledov prava izbira ni
mogoče. Ker je pluralizem bistven za demokracijo, demokracija ceni in vre-
dnoti razlike. Vendar pa velike razlike lahko vodijo do konfliktov vrednot
na medosebni ravni. Neka mera konfliktov je za družbo sprejemljiva, če
jih zna reševati. Dialog in reševanje sporov pa sta mogoča edino, če obstaja
skupni temelj, ki dialog omogoča. Vlogo tega skupnega temelja imajo prav
temeljne vrednote, zbrane okrog središčnega človeškega dostojanstva.
Temeljne vrednote so torej ključne za obstoj demokracije, vendar pa
jim to ne prepreči, da ne bi bile nejasne (Shaver, 1972: 15). Četudi posame-
znike druži splošni pomen temeljnih vrednot in se podobno čustveno od-
zivajo nanje, se morda nikdar ne bodo popolnoma strinjali glede njihove-
ga kognitivnega pomena oziroma njihove vsebine. Za kohezivnost družbe
pa je bistveno jedro skupnih zavezanosti, skupno jedro temeljnih vrednot.
Iz Shaverjeve perspektive se nedoločenost vsebine temeljnih vrednot pre-
senetljivo pokaže kot pozitivna, saj se zaradi nje ohranja skupna zaveza-
nost, ki združuje, popolna jasnost pa bi poudarjala razlike in razdvajala.
Nejasnost je tako odlika, saj omogoča ohranjanje skupnega temelja.
Shaverjevo izpeljavo je treba nekoliko omejiti, saj premislek pokaže, da
je ta nejasnost zaradi velike abstraktnosti uporabljenih pojmov in tudi za-
radi narave področja sicer nujna, vendar pa ne more biti popolna. Obstajati
morajo jasni primeri uporabe pojma, glede katerih vlada velika stopnja so-
glasja, drugače je kohezivnost skupnosti, ki jo omogočajo skupne vrednote,
le navidezna. Seveda tudi kot navidezna lahko učinkuje, vendar le, če kohe-
zivnost ni postavljena pod preizkus, če se teh skupnih temeljnih vrednot
ne uporablja. A če se jih ne uporablja, potem niso zares pomembne, zatorej
niso v resnici temeljne. Ker pa so temeljne, vendarle ne morejo biti zgolj na-
videzne, kar pomeni, da se moramo velikokrat strinjati, ko temeljne vred-
note uporabimo. 3 Zato se zdi, da je Shaverjevo poudarjanje nejasnosti treba
3 Vsaj v demokratični družbi, kot jo pojmuje Shaver: v njej so tudi temeljne vredno-
te predmet premisleka in ne morejo biti ideali, ki so sicer sveti, nimajo pa nobene
86
