Page 88 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 88
prispevki k didaktiki filozofije/etike
Šola kot »agent družbe« ne sme vsiljevati družbenih vrednot učencem, tem-
več jim mora pomagati, da se sami dobro odločajo in da je temelj njihovih
vrednot kolikor je mogoče racionalen. Zato jim mora pomagati, da si raz-
jasnijo vrednote, ki jih vodijo pri njihovem odločanju. In pomagati, da se
zavedajo svojih vrednot, jih ubesedijo, se ovedo njihovega intelektualne-
ga in emotivnega pomena, in jim pomagati pri opredelitvi in aplikaciji vre-
dnot. Pomagati jim mora tudi prepoznati posledice dejanj, ki jih storijo na
osnovi vrednot.
Če poskušamo strniti Shaverjeve poudarke glede analize vrednot, bi
lahko rekli, da ima analiza dva vidika. Prvi je uporaba vrednot v konkret-
nih situacijah. Skozi njo vrednote poveže s splošno teksturo sveta, silami,
ki v njem vladajo, pa tudi s posebnostjo enkratnih konkretnih situacij. V
konkretnih rabah posameznik raziskuje možne posledice določenih dejanj
in tehta, ali je to res tisto, za kar se zavzema. Idealna vrednota se namreč
konkretizira in postane realizirana vrednota. Proces prevajanja vrednot v
realnost vzvratno vpliva na vrednote in deluje kot njihova praktična refle-
ksija in evalvacija.
Drugi vidik analize vrednot je premislek o njihovi medsebojni pove-
zanosti. Do interakcije med njimi pride že pri udejanjanju vrednot, a mo-
goča je tudi pri abstraktni rabi, s splošno preiskavo posameznih vrednot
in njihovih povezav z drugimi vrednotami. Tako se posameznik bolje za-
veda mnoštva svojih vrednot in njihovih medsebojnih odnosov, povezav
in napetosti. Mreža ni nujno v celoti vzpostavljena na isti ravni, saj je mo-
goče skonstruirati hierarhijo vrednot, kjer vrednote na višji stopnji ab-
strakcije vključujejo vrednote na nižji. To pomaga tudi pri prvem vidiku,
saj lažje delujemo v skladu s svojimi vrednotami, če jih dobro poznamo.
Medsebojna povezanost vrednot pomaga pri iskanju konsistentnega delo-
vanja. Konsistentnost je lahko tudi sama vrednota – vrednota, ki se najprej
veže na sam sistem vrednot, in potem na posameznika in njegova dejanja.
Shaver opozarja, da včasih organiziramo vrednote v širše sklope, ki jih po-
tem ločimo med sabo. V poslovnem svetu lahko tako zagovarjamo stališče,
da je za svoj neuspeh vsak kriv sam, v cerkvi pa trdimo, da je treba poma-
gati ljudem v stiski (Hersh et al., 1980: 30). Tako lahko zagovarjamo nezdru-
žljiva temeljna prepričanja, če le različna področja naših prepričanj med
sabo skrbno ločimo. Komentatorji sklenejo: »Čeprav pogosto poskušamo
izolirati en 'snop' vrednot od drugega, je temeljni cilj moralne vzgoje ozi-
roma vsake vzgoje pomagati učencem, da svoje osebne vrednote vidijo kot
celoto.« (Ibid., 30)
88
Šola kot »agent družbe« ne sme vsiljevati družbenih vrednot učencem, tem-
več jim mora pomagati, da se sami dobro odločajo in da je temelj njihovih
vrednot kolikor je mogoče racionalen. Zato jim mora pomagati, da si raz-
jasnijo vrednote, ki jih vodijo pri njihovem odločanju. In pomagati, da se
zavedajo svojih vrednot, jih ubesedijo, se ovedo njihovega intelektualne-
ga in emotivnega pomena, in jim pomagati pri opredelitvi in aplikaciji vre-
dnot. Pomagati jim mora tudi prepoznati posledice dejanj, ki jih storijo na
osnovi vrednot.
Če poskušamo strniti Shaverjeve poudarke glede analize vrednot, bi
lahko rekli, da ima analiza dva vidika. Prvi je uporaba vrednot v konkret-
nih situacijah. Skozi njo vrednote poveže s splošno teksturo sveta, silami,
ki v njem vladajo, pa tudi s posebnostjo enkratnih konkretnih situacij. V
konkretnih rabah posameznik raziskuje možne posledice določenih dejanj
in tehta, ali je to res tisto, za kar se zavzema. Idealna vrednota se namreč
konkretizira in postane realizirana vrednota. Proces prevajanja vrednot v
realnost vzvratno vpliva na vrednote in deluje kot njihova praktična refle-
ksija in evalvacija.
Drugi vidik analize vrednot je premislek o njihovi medsebojni pove-
zanosti. Do interakcije med njimi pride že pri udejanjanju vrednot, a mo-
goča je tudi pri abstraktni rabi, s splošno preiskavo posameznih vrednot
in njihovih povezav z drugimi vrednotami. Tako se posameznik bolje za-
veda mnoštva svojih vrednot in njihovih medsebojnih odnosov, povezav
in napetosti. Mreža ni nujno v celoti vzpostavljena na isti ravni, saj je mo-
goče skonstruirati hierarhijo vrednot, kjer vrednote na višji stopnji ab-
strakcije vključujejo vrednote na nižji. To pomaga tudi pri prvem vidiku,
saj lažje delujemo v skladu s svojimi vrednotami, če jih dobro poznamo.
Medsebojna povezanost vrednot pomaga pri iskanju konsistentnega delo-
vanja. Konsistentnost je lahko tudi sama vrednota – vrednota, ki se najprej
veže na sam sistem vrednot, in potem na posameznika in njegova dejanja.
Shaver opozarja, da včasih organiziramo vrednote v širše sklope, ki jih po-
tem ločimo med sabo. V poslovnem svetu lahko tako zagovarjamo stališče,
da je za svoj neuspeh vsak kriv sam, v cerkvi pa trdimo, da je treba poma-
gati ljudem v stiski (Hersh et al., 1980: 30). Tako lahko zagovarjamo nezdru-
žljiva temeljna prepričanja, če le različna področja naših prepričanj med
sabo skrbno ločimo. Komentatorji sklenejo: »Čeprav pogosto poskušamo
izolirati en 'snop' vrednot od drugega, je temeljni cilj moralne vzgoje ozi-
roma vsake vzgoje pomagati učencem, da svoje osebne vrednote vidijo kot
celoto.« (Ibid., 30)
88
