Page 90 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 90
prispevki k didaktiki filozofije/etike
kognitivne definicije vrednot ali kakega posebnega političnega sta-
lišča. Kako naj bodo vrednote definirane in kateri od nasprotujo-
čih vrednot dati prednost, je treba prepustiti odločitvi učencev.«
(Shaver in Strong, 1976: 108)
Shaver poskuša uveljaviti razliko med vrednoto in sodbo. Vrednota na
splošni ravni je lahko predmet privzgajanja, če spada med temeljne vred-
note, konkretizacija vrednote in presojanje v konkretni situaciji pa je stvar
odločitve učenca. Kot je bilo že rečeno, je sporno, ali je mogoče privzgoji-
ti vrednoto brez reference na konkretne primere, strinjati pa se je mogoče
s smerjo Shaverjevega razmisleka. Skupne vrednote ne tvorijo enoznačne-
ga sistema niti jih ni mogoče mehansko aplicirati v realnosti, prav tako so v
posamezniku prepletene z drugimi, partikularnimi vrednotami, zato je cilj
edukacije na tej ravni posamezniku pomagati prisvojiti si svoje vrednote in
na tej osnovi sprejemati premišljene odločitve. Kot avtonomni posameznik
bo odločitve zase sprejemal sam. 6
Kakšna je torej lahko moralna vzgoja, če ne služi reprodukciji vrednot?
Shaver ponudi tri tehnike, ki pomagajo pri boljšem odločanju učencev. Gre
za proces identifikacije in pojasnjevanja vrednot, posplošitev oznake (label
generalization) in analize konflikta vrednot.
Ker vrednote oblikujejo naše ravnanje, je identifikacija naših vre-
dnot pomemben del samozavedanja in samospoznavanja. Ne gre samo za
to, katere vrednote imamo in kako so med seboj povezane, temveč tudi
za to, kako močna je naša investicija v posamezno vrednoto. Ko identi-
ficiramo naše zavezanosti (obstaja kontinuum možnih investicij v posa-
mezno vrednoto), spoznavamo svoje vrednote. Vrednote so torej točke
6 S problematiko skupnih vrednot se Shaver približa debati, ki je v Sloveniji potekala
okrog vzgojnega načrta šole. »V javni šoli moramo izhajati iz tistih okvirov, vrednot
in norm, ki so v tej državi skupni, splošni in pravno formalno veljavni, ki nikogar ne
izključujejo niti ne favorizirajo.« (Šebart in Krek, 2009: 9) Avtorja poudarjata sku-
pne pravne in vrednotne okvire, ki naddoločajo vzgojno delovanje šole, tudi tako,
da strukturirajo odnose v šoli. Spoštovanje učiteljev je tako nekaj, kar »predpostav-
lja sama struktura odnosov v šoli in predpisov, seveda pa je tudi učinek ravnanj uči-
teljev.« (Ibid.: 10) Ta splošni okvir ni samo dan, je tudi zadan, tako da je treba skupaj
z učenci premisliti: »Potrebno je dodati, da ravnanje tudi v tistih vidikih, ko učitelj
na prvi pogled zgolj disciplinira, vedno implicira širši normativno-vrednotni kon-
tekst, zato je še kako pomembno, da je ta normativno-vrednotni kontekst kot okvir
ravnanja jasno postavljen in tudi podvržen refleksiji.« (Ibid.: 11) Shaver bi k temu do-
dal močnejši poudarek na odnosu učencev do vrednot: v njegovem duhu bi lahko de-
jali, da je treba opraviti proces posredovanja med splošnimi vrednotami, na katerih
temelji in jih udejanja šola s svojo strukturo, in vrednotami učencev. Le tako bodo
učenci zares razumeli splošne vrednote.
90
kognitivne definicije vrednot ali kakega posebnega političnega sta-
lišča. Kako naj bodo vrednote definirane in kateri od nasprotujo-
čih vrednot dati prednost, je treba prepustiti odločitvi učencev.«
(Shaver in Strong, 1976: 108)
Shaver poskuša uveljaviti razliko med vrednoto in sodbo. Vrednota na
splošni ravni je lahko predmet privzgajanja, če spada med temeljne vred-
note, konkretizacija vrednote in presojanje v konkretni situaciji pa je stvar
odločitve učenca. Kot je bilo že rečeno, je sporno, ali je mogoče privzgoji-
ti vrednoto brez reference na konkretne primere, strinjati pa se je mogoče
s smerjo Shaverjevega razmisleka. Skupne vrednote ne tvorijo enoznačne-
ga sistema niti jih ni mogoče mehansko aplicirati v realnosti, prav tako so v
posamezniku prepletene z drugimi, partikularnimi vrednotami, zato je cilj
edukacije na tej ravni posamezniku pomagati prisvojiti si svoje vrednote in
na tej osnovi sprejemati premišljene odločitve. Kot avtonomni posameznik
bo odločitve zase sprejemal sam. 6
Kakšna je torej lahko moralna vzgoja, če ne služi reprodukciji vrednot?
Shaver ponudi tri tehnike, ki pomagajo pri boljšem odločanju učencev. Gre
za proces identifikacije in pojasnjevanja vrednot, posplošitev oznake (label
generalization) in analize konflikta vrednot.
Ker vrednote oblikujejo naše ravnanje, je identifikacija naših vre-
dnot pomemben del samozavedanja in samospoznavanja. Ne gre samo za
to, katere vrednote imamo in kako so med seboj povezane, temveč tudi
za to, kako močna je naša investicija v posamezno vrednoto. Ko identi-
ficiramo naše zavezanosti (obstaja kontinuum možnih investicij v posa-
mezno vrednoto), spoznavamo svoje vrednote. Vrednote so torej točke
6 S problematiko skupnih vrednot se Shaver približa debati, ki je v Sloveniji potekala
okrog vzgojnega načrta šole. »V javni šoli moramo izhajati iz tistih okvirov, vrednot
in norm, ki so v tej državi skupni, splošni in pravno formalno veljavni, ki nikogar ne
izključujejo niti ne favorizirajo.« (Šebart in Krek, 2009: 9) Avtorja poudarjata sku-
pne pravne in vrednotne okvire, ki naddoločajo vzgojno delovanje šole, tudi tako,
da strukturirajo odnose v šoli. Spoštovanje učiteljev je tako nekaj, kar »predpostav-
lja sama struktura odnosov v šoli in predpisov, seveda pa je tudi učinek ravnanj uči-
teljev.« (Ibid.: 10) Ta splošni okvir ni samo dan, je tudi zadan, tako da je treba skupaj
z učenci premisliti: »Potrebno je dodati, da ravnanje tudi v tistih vidikih, ko učitelj
na prvi pogled zgolj disciplinira, vedno implicira širši normativno-vrednotni kon-
tekst, zato je še kako pomembno, da je ta normativno-vrednotni kontekst kot okvir
ravnanja jasno postavljen in tudi podvržen refleksiji.« (Ibid.: 11) Shaver bi k temu do-
dal močnejši poudarek na odnosu učencev do vrednot: v njegovem duhu bi lahko de-
jali, da je treba opraviti proces posredovanja med splošnimi vrednotami, na katerih
temelji in jih udejanja šola s svojo strukturo, in vrednotami učencev. Le tako bodo
učenci zares razumeli splošne vrednote.
90
