Page 83 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 83
mor alna vzgoja: r eprodukcija družbe, tr ansmisija in r azjasnjevanje vr ednot
maga James P. Shaver, ki je deloval v obdobju uveljavljanja teorij moralne
vzgoje, ki kritizirajo tradicionalno pojmovanje moralne vzgoje, vendar pa
je razvil pristop, ki je že poskušal posredovati med tradicijo in sodobnostjo.
Shaverjeva konceptualizacija vrednot
Pri Shaverju ne gre za konkretni model moralne vzgoje, ki bi bil pripravljen
za rabo v razredu, temveč predvsem za načelni razmislek o vrednotah in
demokraciji, ki oblikuje teoretski in konceptualni okvir za moralno vzgojo
v šoli. Osnova za premislek o nalogah šole je opredelitev vrednot. Shaver jih
opredeli kot kriterije, s katerimi presojamo. Vrednote so standardi za pre-
sojo vrednosti (Shaver, 1972: 3), se pravi merila, na osnovi katerih odloči-
mo, da je nekaj dobro, vredno, zaželeno. Kot merila presoje so vrednote ko-
gnitivne, vendar to ni njihova edina razsežnost. Vrednote po Shaverju tudi
utelešajo in izražajo čustva. Poštenost je tako vrednota, s katero ocenjuje-
mo dejanja drugih, to vrednotenje pa je povezano tudi s pozitivnimi čustvi
in prikliče čustven odziv. Vrednote so potemtakem notranje strukturirane
in vključujejo intelektualno in emotivno komponento. Obe sta pomemb-
ni, s tem da racionalna, vsebinska komponenta omogoča primerjavo med
vrednotami in povezovanje med njimi.2
Pomembno je tudi, da vrednote niso dojete preprosto kot zavestne vse-
bine, ki vodijo naše presojanje in ravnanje. Morda se svojih vrednot ne za-
vedamo, vendar jih na neki način vseeno »imamo«, saj jih izražamo v go-
vorjenju in delovanju. Po eni strani so vrednote lahko eksplicitne in se
jih zavedamo, lahko pa zgolj implicitne in bi morda kdaj celo zanikali, da
jih imamo, čeprav jih izražamo v delovanju. To pomeni, da jih imamo za
morale tako razvija tri elemente moralne vzgoje: duh discipline, navezanost na so-
cialne skupine in avtonomijo volje. Morala vključuje tako privzgojo zunanjih pra-
vil kot tudi svobodo volje, tako reprodukcijo družbenih norm kot tudi avtonomijo
subjekta. Na drugi strani različna liberalna pojmovanja, ki se zavzemajo za avtono-
mijo subjekta in nasprotujejo indoktrinaciji, že predpostavljajo niz vrednot: v splo-
šnem denimo svobodo in dostojanstvo posameznika (Halstead, 1996: 18), v šoli pa
na primer premišljeno delovanje, kritično mišljenje, ljubezen do vednosti (Simpson
in Jackson, 1984: 96).
2 Tudi sicer je opozicija med čustvi in kognicijo v sodobni filozofiji postavljena pod
vprašaj. Nozick v svoji analizi čustev loči tri komponente: prepričanje, evalvacijo
oziroma presojo vrednosti in občutenje (Nozick, 1990). Občutek je notranje doživet-
je, ki ima za subjekt lahko odločilni pomen, vendar za razumevanje čustev potrebu-
jemo še dve komponenti, ki ne spadata na raven doživljanja. Prepričanje je dostopno
zunanji presoji in je bodisi resnično bodisi neresnično, evalvacija pa je bodisi pra-
vilna bodisi nepravilna, tako da se oba, prepričanje in evalvacija, umeščata na raven
vednosti in racionalne argumentacije.
83
maga James P. Shaver, ki je deloval v obdobju uveljavljanja teorij moralne
vzgoje, ki kritizirajo tradicionalno pojmovanje moralne vzgoje, vendar pa
je razvil pristop, ki je že poskušal posredovati med tradicijo in sodobnostjo.
Shaverjeva konceptualizacija vrednot
Pri Shaverju ne gre za konkretni model moralne vzgoje, ki bi bil pripravljen
za rabo v razredu, temveč predvsem za načelni razmislek o vrednotah in
demokraciji, ki oblikuje teoretski in konceptualni okvir za moralno vzgojo
v šoli. Osnova za premislek o nalogah šole je opredelitev vrednot. Shaver jih
opredeli kot kriterije, s katerimi presojamo. Vrednote so standardi za pre-
sojo vrednosti (Shaver, 1972: 3), se pravi merila, na osnovi katerih odloči-
mo, da je nekaj dobro, vredno, zaželeno. Kot merila presoje so vrednote ko-
gnitivne, vendar to ni njihova edina razsežnost. Vrednote po Shaverju tudi
utelešajo in izražajo čustva. Poštenost je tako vrednota, s katero ocenjuje-
mo dejanja drugih, to vrednotenje pa je povezano tudi s pozitivnimi čustvi
in prikliče čustven odziv. Vrednote so potemtakem notranje strukturirane
in vključujejo intelektualno in emotivno komponento. Obe sta pomemb-
ni, s tem da racionalna, vsebinska komponenta omogoča primerjavo med
vrednotami in povezovanje med njimi.2
Pomembno je tudi, da vrednote niso dojete preprosto kot zavestne vse-
bine, ki vodijo naše presojanje in ravnanje. Morda se svojih vrednot ne za-
vedamo, vendar jih na neki način vseeno »imamo«, saj jih izražamo v go-
vorjenju in delovanju. Po eni strani so vrednote lahko eksplicitne in se
jih zavedamo, lahko pa zgolj implicitne in bi morda kdaj celo zanikali, da
jih imamo, čeprav jih izražamo v delovanju. To pomeni, da jih imamo za
morale tako razvija tri elemente moralne vzgoje: duh discipline, navezanost na so-
cialne skupine in avtonomijo volje. Morala vključuje tako privzgojo zunanjih pra-
vil kot tudi svobodo volje, tako reprodukcijo družbenih norm kot tudi avtonomijo
subjekta. Na drugi strani različna liberalna pojmovanja, ki se zavzemajo za avtono-
mijo subjekta in nasprotujejo indoktrinaciji, že predpostavljajo niz vrednot: v splo-
šnem denimo svobodo in dostojanstvo posameznika (Halstead, 1996: 18), v šoli pa
na primer premišljeno delovanje, kritično mišljenje, ljubezen do vednosti (Simpson
in Jackson, 1984: 96).
2 Tudi sicer je opozicija med čustvi in kognicijo v sodobni filozofiji postavljena pod
vprašaj. Nozick v svoji analizi čustev loči tri komponente: prepričanje, evalvacijo
oziroma presojo vrednosti in občutenje (Nozick, 1990). Občutek je notranje doživet-
je, ki ima za subjekt lahko odločilni pomen, vendar za razumevanje čustev potrebu-
jemo še dve komponenti, ki ne spadata na raven doživljanja. Prepričanje je dostopno
zunanji presoji in je bodisi resnično bodisi neresnično, evalvacija pa je bodisi pra-
vilna bodisi nepravilna, tako da se oba, prepričanje in evalvacija, umeščata na raven
vednosti in racionalne argumentacije.
83
