Page 85 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 85
mor alna vzgoja: r eprodukcija družbe, tr ansmisija in r azjasnjevanje vr ednot
Svet se spreminja, dogodki oblikujejo stališča ljudi in tako se spreminja
tudi teža, ki jo imajo posamezne vrednote. Konflikt med vrednotami posa-
meznika je tako »neizogibno življenjsko dejstvo«. V obravnavi Shaver vpe-
lje razlikovanje Gunnarja Myrdala med splošno in posebno ravnjo: s prvo
so povezana visoka moralna stališča, z drugo pa del vsakdanjega življenja,
ki je pod vplivom osebnih in skupinskih interesov, ekonomskih in social-
nih vidikov, predsodkov, potreb in navad. Življenje je polno vrednot, druž-
benih, skupinskih, posameznih. »Pritisk neposrednega okolje« (Shaver,
1972: 8) lahko vodi do delovanja, ki je v nasprotju z vrednotami splošne
ravni. Shaver pravi, da ne gre za hipokrizijo ali odpoved splošnim vredno-
tam: zgodi se le to, da ena vrednota pretehta nad drugo. Shaver konflikt
vrednot, ki ga Myrdal razume kot razkorak med splošno in specifično rav-
nijo, posploši. Tudi med vrednotami na isti stopnji splošnosti obstaja kon-
flikt: denimo konflikt med svobodo in enakostjo. Poudarjanje enakosti in
delovanje za večjo enakost med ljudmi bo vplivalo na obseg njihove svo-
bode. Lahko bi rekli, da vrednote niso atomi, temveč tvorijo mrežo, kjer je
pomen vsakega elementa odvisen od njegovega mesta oziroma od pomena
drugih elementov mreže.
Konflikt obstaja med različnimi tipi vrednot – denimo med estetskimi
in instrumentalnimi, konflikt pa ne obstaja samo med vrednotami posa-
meznika, temveč tudi med vrednotami, ki jih v isti situaciji uporabijo raz-
lični posamezniki. In prav konflikt med različnimi posamezniki je bistve-
ni razlog za moralno vzgojo v šoli. Ko gre za konflikt med različnimi tipi
vrednot, Shaver v ospredje postavlja predvsem nevarnost, da se moralizira
estetske ali instrumentalne vrednote. Kajti samo moralne vrednote nepos-
redno zadevajo šolo in njeno vzgojno dejavnost. A tudi na tem področju za-
radi narave demokracije naloga šole ne more biti preprosto vcepljati temelj-
ne moralne vrednote učencem.
Demokracija in moralna vzgoja
Da bi raziskali, kakšne so naloge šole glede vrednot, je treba raziskati druž-
bo, ki ji šola služi, pravi Shaver. V demokratični družbi naloga šole ne more
biti preprosto prenašanje in reprodukcija družbenih vrednot. Po Shaverjevi
analizi namreč bistvo demokracije ni povezano z vladavino ljudstva, tem-
več je njeno bistvo dostojanstvo človeka. Iz dostojanstva človeka izhaja
demokracija kot oblika politične ureditve, v kateri imajo ljudje odločilno
besedo pri urejanju skupnih zadev. Oseba ima dostojanstvo, kadar so zašči-
tene njene temeljne pravice in svoboščine. Drugi bistveni vidik človeškega
85
Svet se spreminja, dogodki oblikujejo stališča ljudi in tako se spreminja
tudi teža, ki jo imajo posamezne vrednote. Konflikt med vrednotami posa-
meznika je tako »neizogibno življenjsko dejstvo«. V obravnavi Shaver vpe-
lje razlikovanje Gunnarja Myrdala med splošno in posebno ravnjo: s prvo
so povezana visoka moralna stališča, z drugo pa del vsakdanjega življenja,
ki je pod vplivom osebnih in skupinskih interesov, ekonomskih in social-
nih vidikov, predsodkov, potreb in navad. Življenje je polno vrednot, druž-
benih, skupinskih, posameznih. »Pritisk neposrednega okolje« (Shaver,
1972: 8) lahko vodi do delovanja, ki je v nasprotju z vrednotami splošne
ravni. Shaver pravi, da ne gre za hipokrizijo ali odpoved splošnim vredno-
tam: zgodi se le to, da ena vrednota pretehta nad drugo. Shaver konflikt
vrednot, ki ga Myrdal razume kot razkorak med splošno in specifično rav-
nijo, posploši. Tudi med vrednotami na isti stopnji splošnosti obstaja kon-
flikt: denimo konflikt med svobodo in enakostjo. Poudarjanje enakosti in
delovanje za večjo enakost med ljudmi bo vplivalo na obseg njihove svo-
bode. Lahko bi rekli, da vrednote niso atomi, temveč tvorijo mrežo, kjer je
pomen vsakega elementa odvisen od njegovega mesta oziroma od pomena
drugih elementov mreže.
Konflikt obstaja med različnimi tipi vrednot – denimo med estetskimi
in instrumentalnimi, konflikt pa ne obstaja samo med vrednotami posa-
meznika, temveč tudi med vrednotami, ki jih v isti situaciji uporabijo raz-
lični posamezniki. In prav konflikt med različnimi posamezniki je bistve-
ni razlog za moralno vzgojo v šoli. Ko gre za konflikt med različnimi tipi
vrednot, Shaver v ospredje postavlja predvsem nevarnost, da se moralizira
estetske ali instrumentalne vrednote. Kajti samo moralne vrednote nepos-
redno zadevajo šolo in njeno vzgojno dejavnost. A tudi na tem področju za-
radi narave demokracije naloga šole ne more biti preprosto vcepljati temelj-
ne moralne vrednote učencem.
Demokracija in moralna vzgoja
Da bi raziskali, kakšne so naloge šole glede vrednot, je treba raziskati druž-
bo, ki ji šola služi, pravi Shaver. V demokratični družbi naloga šole ne more
biti preprosto prenašanje in reprodukcija družbenih vrednot. Po Shaverjevi
analizi namreč bistvo demokracije ni povezano z vladavino ljudstva, tem-
več je njeno bistvo dostojanstvo človeka. Iz dostojanstva človeka izhaja
demokracija kot oblika politične ureditve, v kateri imajo ljudje odločilno
besedo pri urejanju skupnih zadev. Oseba ima dostojanstvo, kadar so zašči-
tene njene temeljne pravice in svoboščine. Drugi bistveni vidik človeškega
85
