Page 81 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 81
mor alna vzgoja: r eprodukcija družbe, tr ansmisija in r azjasnjevanje vr ednot
tudi o moralni ustreznosti konvencionalne družbene morale. Zgodovina
moralne vzgoje je tako povezana z razvojem, ki poteka od družbe z jasno
določenimi skupnimi vrednotami do družbo, kjer takega soglasja o sku-
pnih vrednotah ni več. Sprememba poteka od neposrednega prenašanja
prevladujočih vrednot in načinov ravnanja, ki je značilno za tradicionalno
družbo, do moralne vzgoje v pluralni družbi, kjer neposredno prenašanje
vrednot ni več mogoče, moralna vzgoja pa postane problematična in prav
zato plod intenzivnejših teoretskih razmislekov.
Dictionnaire encyclopedique de l'éducation et de la formation prikaz
razvoja moralne vzgoje začne s sporom o možnosti moralne vzgoje in na-
daljuje z zgodovinsko opombo, da se je moderna doba začela s tipično mo-
ralno vzgojo: »Gotovo je, da je bil v moderni dobi razvoj šolanja tesno po-
vezan s skrbjo za moralno oblikovanje množic, s projektom kontrole duš in
telesa …« (Forquin, 2005: 654) Od leta 1969 je opazno postopno umikanje
moralne vzgoje. Nekateri avtorji to spremembo povezujejo z »izginotjem
konsenza glede vrednot in vzponom individualizma, in prevlado induktiv-
nega pristopa, aktivnega in konkretnega, ki se osredotoča na ideje osebne-
ga razvoja, tolerance, spoštovanja drugih.« (Ibid.)
V Ameriki so to kaže kot »prekinitev s tradicionalno vzgojo značaja
in razvojem novih pristopov, ki poudarjajo avtonomijo posameznika, kot
so analiza vrednot (value analysis) in razjasnjevanje vrednot (value clarifi-
cation) …« (Ibid.) Tako osebni razvoj in avtonomija kot pedagoška ideala
nadomestita oblikovanje značaja in prenašanje tradicionalnih vrlin, spre-
memba na ravni koncepta moralne vzgoje pa pomeni tudi spremembe v
metodah dela ki se spreminjajo »od normativnega in rigidnega pojmova-
nja morale k bolj realističnim in odprtim modelom« (ibid.). Avtor opozarja
tudi na širši kontekst obravnavanega procesa: spremembe v moralni vzgo-
ji sovpadajo z nastopom postmoderna, modernim odčaranjem sveta in se-
kularizacijo družbe.
Podobno sodobne koordinate moralne vzgoje začrta Questions
Pedagogique: »Od sedemnajstega stoletja naprej naloga šole ni instrukci-
ja, temveč moralizacija, se pravi naloga narediti učence moralne s pomoč-
jo šolskih disciplin (izraz disciplina je tu na mestu)« (Vincent, 1999: 398). V
sodobni dobi pa moralna vzgoja postane problematična:
»V imenu liberalne demokracije je dejansko možno prepustiti
skrb različnim skupnostim (ki so definirane z religijo, nacional-
nim izvorom, itd.), da otrokom prenašajo njihovo koncepcijo sve-
ta, njihove vrednote, njihove nravi in njihovo moralo. Bistvena
81
tudi o moralni ustreznosti konvencionalne družbene morale. Zgodovina
moralne vzgoje je tako povezana z razvojem, ki poteka od družbe z jasno
določenimi skupnimi vrednotami do družbo, kjer takega soglasja o sku-
pnih vrednotah ni več. Sprememba poteka od neposrednega prenašanja
prevladujočih vrednot in načinov ravnanja, ki je značilno za tradicionalno
družbo, do moralne vzgoje v pluralni družbi, kjer neposredno prenašanje
vrednot ni več mogoče, moralna vzgoja pa postane problematična in prav
zato plod intenzivnejših teoretskih razmislekov.
Dictionnaire encyclopedique de l'éducation et de la formation prikaz
razvoja moralne vzgoje začne s sporom o možnosti moralne vzgoje in na-
daljuje z zgodovinsko opombo, da se je moderna doba začela s tipično mo-
ralno vzgojo: »Gotovo je, da je bil v moderni dobi razvoj šolanja tesno po-
vezan s skrbjo za moralno oblikovanje množic, s projektom kontrole duš in
telesa …« (Forquin, 2005: 654) Od leta 1969 je opazno postopno umikanje
moralne vzgoje. Nekateri avtorji to spremembo povezujejo z »izginotjem
konsenza glede vrednot in vzponom individualizma, in prevlado induktiv-
nega pristopa, aktivnega in konkretnega, ki se osredotoča na ideje osebne-
ga razvoja, tolerance, spoštovanja drugih.« (Ibid.)
V Ameriki so to kaže kot »prekinitev s tradicionalno vzgojo značaja
in razvojem novih pristopov, ki poudarjajo avtonomijo posameznika, kot
so analiza vrednot (value analysis) in razjasnjevanje vrednot (value clarifi-
cation) …« (Ibid.) Tako osebni razvoj in avtonomija kot pedagoška ideala
nadomestita oblikovanje značaja in prenašanje tradicionalnih vrlin, spre-
memba na ravni koncepta moralne vzgoje pa pomeni tudi spremembe v
metodah dela ki se spreminjajo »od normativnega in rigidnega pojmova-
nja morale k bolj realističnim in odprtim modelom« (ibid.). Avtor opozarja
tudi na širši kontekst obravnavanega procesa: spremembe v moralni vzgo-
ji sovpadajo z nastopom postmoderna, modernim odčaranjem sveta in se-
kularizacijo družbe.
Podobno sodobne koordinate moralne vzgoje začrta Questions
Pedagogique: »Od sedemnajstega stoletja naprej naloga šole ni instrukci-
ja, temveč moralizacija, se pravi naloga narediti učence moralne s pomoč-
jo šolskih disciplin (izraz disciplina je tu na mestu)« (Vincent, 1999: 398). V
sodobni dobi pa moralna vzgoja postane problematična:
»V imenu liberalne demokracije je dejansko možno prepustiti
skrb različnim skupnostim (ki so definirane z religijo, nacional-
nim izvorom, itd.), da otrokom prenašajo njihovo koncepcijo sve-
ta, njihove vrednote, njihove nravi in njihovo moralo. Bistvena
81
