Page 79 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 79
Moralna vzgoja: reprodukcija družbe,
transmisija in razjasnjevanje vrednot
Moralna vzgoja se zdi dober primer za ponazoritev reprodukcije družbe.
Če Bourdieujeva sociologija reprodukcijo opredeli kot reprodukcijo druž-
benih neenakosti, ki ne more biti odkriti cilj družbenih institucij, »klasič-
na« sociologija reprodukcijo misli kot reprodukcijo družbe in s tem po-
vezano socializacijo. Pri tem gre za ponotranjenje družbenih norm, torej
za proces, ki se navezuje na področje moralne vzgoje. Vendar danes mo-
ralne vzgoje primarno ne razumemo v kontekstu vključevanja posamezni-
ka v družbo. Zdi se, da značilnosti sodobne družbe, kot sta pluralnost in
poudarek na posamezniku, ne dopuščata več, da bi bil poglavitni cilj mo-
ralne vzgoje ponotranjenje obstoječih družbenih norm, pravil in vrednot.
Vendar to ne priča o nerelevantnosti moralne vzgoje, temveč prej nakazu-
je težave z vprašanjem, kako v (post)moderni dobi misliti družbeno in od-
nos posameznika do njega. Odgovor na to vprašanje bomo začeli s predsta-
vitvijo nekaterih pogledov na razvoj moralne vzgoje.
Raymond Boudon študijo Déclin de la morale začne s prikazom sta-
lišč treh teoretikov, ki obravnavajo spremembe v statusu morale v sodob-
ni družbi. Bryan Wilson, Ulrich Beck in Anthony Giddens trdijo, da se je v
prehodu med industrijsko in postindustrijsko družbo zgodila pomembna
zareza, ki bistveno vpliva na status morale v sodobni družbi. Wilson tako
izpeljuje, da je »moralna socializacija« izgubila svoj pomen, vloge sveta dela
zahtevajo natančno delovno izvedbo, zato se »de-moralizirajo«. Naloge mo-
rale prevzamejo »tehnične oblike nadzora«, posledično pa javno delovanje
79
transmisija in razjasnjevanje vrednot
Moralna vzgoja se zdi dober primer za ponazoritev reprodukcije družbe.
Če Bourdieujeva sociologija reprodukcijo opredeli kot reprodukcijo druž-
benih neenakosti, ki ne more biti odkriti cilj družbenih institucij, »klasič-
na« sociologija reprodukcijo misli kot reprodukcijo družbe in s tem po-
vezano socializacijo. Pri tem gre za ponotranjenje družbenih norm, torej
za proces, ki se navezuje na področje moralne vzgoje. Vendar danes mo-
ralne vzgoje primarno ne razumemo v kontekstu vključevanja posamezni-
ka v družbo. Zdi se, da značilnosti sodobne družbe, kot sta pluralnost in
poudarek na posamezniku, ne dopuščata več, da bi bil poglavitni cilj mo-
ralne vzgoje ponotranjenje obstoječih družbenih norm, pravil in vrednot.
Vendar to ne priča o nerelevantnosti moralne vzgoje, temveč prej nakazu-
je težave z vprašanjem, kako v (post)moderni dobi misliti družbeno in od-
nos posameznika do njega. Odgovor na to vprašanje bomo začeli s predsta-
vitvijo nekaterih pogledov na razvoj moralne vzgoje.
Raymond Boudon študijo Déclin de la morale začne s prikazom sta-
lišč treh teoretikov, ki obravnavajo spremembe v statusu morale v sodob-
ni družbi. Bryan Wilson, Ulrich Beck in Anthony Giddens trdijo, da se je v
prehodu med industrijsko in postindustrijsko družbo zgodila pomembna
zareza, ki bistveno vpliva na status morale v sodobni družbi. Wilson tako
izpeljuje, da je »moralna socializacija« izgubila svoj pomen, vloge sveta dela
zahtevajo natančno delovno izvedbo, zato se »de-moralizirajo«. Naloge mo-
rale prevzamejo »tehnične oblike nadzora«, posledično pa javno delovanje
79
