Page 25 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 25
cilji pouka filozofije, instrumentalizacija in didaktike filozofije
bomo predstavili njegov razmislek, ki se neposredno nanaša na cilje pou-
ka filozofije.
Martens pri razmisleku o ciljih poučevanja navaja tri vidike, ki dajo
legitimnost prisotnosti filozofije v šoli: narava šole v demokraciji, javno
življenje družbe, posameznikova eksistenca. Šola je v demokratični druž-
bi mesto Bildung (omike). Šolanje ni povezana samo z urjenjem, temveč
učencem omogoča, da odgovorno in avtonomno oblikujejo svoje življenje.
Filozofija, ki se metodično ukvarja z obravnavo pomembnih življenjskih
vprašanj, bistveno prispeva k ciljem šole v demokraciji. Prvi razlog je tako
povezan s šolo v demokratični družbi: ta med svojimi cilji vključuje razsve-
tljenske ideale samostojnega mišljenja, filozofija pa pomembno prispeva k
njihovemu uresničevanju.
Drugič, učenci se morajo vključiti v javni in politični diskurz kot av-
tonomni, odrasli (mündigen) udeleženci. Živimo v racionalni kulturi, zato
se je treba orientirati v mišljenju in s pomočjo mišljenja. Za vključevanje v
to kulturo je potrebna filozofija. Religija in tradicija sta namreč v moder-
ni družbi izgubila svojo moč orientacije, podobno pa se dogaja tudi znano-
sti. Martens pravi: »Sama poslednja utrdba najdevanja smisla in skupne-
ga, vera v znanstveno-tehnični napredek, se vse bolj umika skeptični drži,
medtem ko moramo prepoznati tudi senčne strani napredka.« (Martens,
2003: 36) Zato je štirim Kantovim filozofskim vprašanjem treba dodati še
peto: »Kako naj hočemo živeti?« To vprašanje napotuje na razvijanje upo-
rabnega filozofiranja, ki se ukvarja z orisano potrebe po refleksiji v sodob-
nih družbah. Drugi razlog za filozofijo v šoli je tako vključevanje učencev
v javno življenje družbe.
Tretji razlog je povezan z demokracijo: ta predpostavlja samostojno
razmišljujoče ljudi, ki se ne podrejajo avtoritarnim tendencam. Tu gre za
osebno, eksistencialno perspektivo posameznika, ki daje osnovo za filozo-
firanje v šoli. Povežemo ga lahko s sokratskim vodilom, da neraziskanega
življenja ni vredno živeti. Tretji razlog za filozofijo je tako povezan s posa-
meznikom, z njegovim vodenjem lastnega življenja (Lebensführung).
Vidimo, da Martens izpeljuje potrebo po filozofiji v šoli iz potreb, ki
so povezani s statusom šole, družbe in posameznika v sodobnem svetu.
Filozofija tako skrbi za delovanje tega sveta, ni pa moment, ki bi ta svet pos-
tavljal pod vprašaj. Tako se zdi, da problem Martensovih razlogov (ciljev) za
filozofijo ni v tem, da jih je premalo, temveč da jih je preveč. Preveč v smis-
lu, da filozofijo v celoti vpotegnejo v svet, katerega del je, in jo s tem prila-
godijo svetu, hkrati pa tudi podredijo posamezniku. Filozofijo posameznik
25
bomo predstavili njegov razmislek, ki se neposredno nanaša na cilje pou-
ka filozofije.
Martens pri razmisleku o ciljih poučevanja navaja tri vidike, ki dajo
legitimnost prisotnosti filozofije v šoli: narava šole v demokraciji, javno
življenje družbe, posameznikova eksistenca. Šola je v demokratični druž-
bi mesto Bildung (omike). Šolanje ni povezana samo z urjenjem, temveč
učencem omogoča, da odgovorno in avtonomno oblikujejo svoje življenje.
Filozofija, ki se metodično ukvarja z obravnavo pomembnih življenjskih
vprašanj, bistveno prispeva k ciljem šole v demokraciji. Prvi razlog je tako
povezan s šolo v demokratični družbi: ta med svojimi cilji vključuje razsve-
tljenske ideale samostojnega mišljenja, filozofija pa pomembno prispeva k
njihovemu uresničevanju.
Drugič, učenci se morajo vključiti v javni in politični diskurz kot av-
tonomni, odrasli (mündigen) udeleženci. Živimo v racionalni kulturi, zato
se je treba orientirati v mišljenju in s pomočjo mišljenja. Za vključevanje v
to kulturo je potrebna filozofija. Religija in tradicija sta namreč v moder-
ni družbi izgubila svojo moč orientacije, podobno pa se dogaja tudi znano-
sti. Martens pravi: »Sama poslednja utrdba najdevanja smisla in skupne-
ga, vera v znanstveno-tehnični napredek, se vse bolj umika skeptični drži,
medtem ko moramo prepoznati tudi senčne strani napredka.« (Martens,
2003: 36) Zato je štirim Kantovim filozofskim vprašanjem treba dodati še
peto: »Kako naj hočemo živeti?« To vprašanje napotuje na razvijanje upo-
rabnega filozofiranja, ki se ukvarja z orisano potrebe po refleksiji v sodob-
nih družbah. Drugi razlog za filozofijo v šoli je tako vključevanje učencev
v javno življenje družbe.
Tretji razlog je povezan z demokracijo: ta predpostavlja samostojno
razmišljujoče ljudi, ki se ne podrejajo avtoritarnim tendencam. Tu gre za
osebno, eksistencialno perspektivo posameznika, ki daje osnovo za filozo-
firanje v šoli. Povežemo ga lahko s sokratskim vodilom, da neraziskanega
življenja ni vredno živeti. Tretji razlog za filozofijo je tako povezan s posa-
meznikom, z njegovim vodenjem lastnega življenja (Lebensführung).
Vidimo, da Martens izpeljuje potrebo po filozofiji v šoli iz potreb, ki
so povezani s statusom šole, družbe in posameznika v sodobnem svetu.
Filozofija tako skrbi za delovanje tega sveta, ni pa moment, ki bi ta svet pos-
tavljal pod vprašaj. Tako se zdi, da problem Martensovih razlogov (ciljev) za
filozofijo ni v tem, da jih je premalo, temveč da jih je preveč. Preveč v smis-
lu, da filozofijo v celoti vpotegnejo v svet, katerega del je, in jo s tem prila-
godijo svetu, hkrati pa tudi podredijo posamezniku. Filozofijo posameznik
25
