Page 24 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 24
prispevki k didaktiki filozofije/etike
omogoča postavljanje zamejitev do drugih predmetov. Po obravnavi naš-
tetih predlogov specifičnega cilja pouka filozofije Pfister predstavi svojega:
ukvarjanje s temeljnimi vprašanji. Za razliko od drugih področji filozofi-
jo postavlja naša »bolj ali manj gotova prepričanje pod vprašaj … Le v filo-
zofiji se nekaj na ta način radikalno postavi pod vprašaj. Kadar se to zgodi
pri drugih predmetih, se filozofira. Spoprijem s temeljnimi vprašanji spa-
da k tem, kar je za nas kot racionalna bitja pomembno.« (Pfister 2014, 157)
Utemeljitev filozofije je tako povezano z vprašanjem zakaj, s ciljem/
smotrom filozofije. Specifični cilj/koristnost filozofije je radikalnost pos-
tavljanja pod vprašaj, ki je povezana s nami kot racionalnimi bitji. Ta odgo-
vor je pomemben, a iz optike Biestove kritike ni zadosti radikalen. Zdi se,
da tako opredeljeno filozofsko spraševanje nek moment vendarle izvzema
spraševanju. Namreč sam subjekt, ki sprašuje, se čudi in išče odgovore. Iz
Biestove perspektive poudarek na spraševanju ostaja zavezan filozofiji za-
vesti, ki filozofski razmislek uporablja, da stvari postavlja pod vprašaj, ne
obravnava pa vidika, iz katerega stvari pod vprašaj postavijo sam subjekt.
Navedeni razmislek o ciljih je pri Pfistru razvit v razdelku o uteme-
ljitvi pouka filozofije. A poleg obravnavanih zgodovinsko nastalih pre-
dlogov utemeljitve filozofije obstajajo tudi predlogi utemeljitve, ki so bili
razviti v okviru specifičnih filozofsko-didaktičnih modelov, se pravi avtor-
skih modelov, ki skušajo sistematično odgovoriti na temeljna vprašanja di-
daktike filozofije. Pfister je cilje, povezana z dvema modeloma, že obrav-
naval v okviru splošnega pregleda utemeljitev, namreč utemeljitvi Rehfusa
in Martensa. V poglavju Zasnutki poleg identitetno-teoretske didaktike
Rehfusa in dialoško-pragmatične didaktike Martensa obravnava še dialek-
tični zasnutek Rolanda Henkeja in kompetenčni pristop. Tu se bomo omeji-
li na obravnavo najbolj vplivne didaktike filozofije v nemškem prostoru, na
didaktike filozofije Ekkeharta Martensa. Njegova didaktika razvidno po-
kaže, kako cilji pouka filozofije vplivajo na didaktično transpozicijo oziro-
ma na obliko, ki jo filozofiranje dobi pri pouku filozofije.
Didaktični zasnutki Ekkeharda Martensa
Martens je najbolj vpliven nemški didaktik filozofije. Na razprave o di-
daktiki filozofije je vplival s tremi različnimi teorijami oziroma koncep-
tualizacijami didaktike filozofije. Najprej s koncepcijo dialoško pragma-
tične didaktike filozofije, nato s tezo o filozofiji kot četrti kulturni tehniki
človeštva, nazadnje pa z modelom pouka filozofija kot strukturiranega s
petimi metodami filozofiranja. Še pred obravnavo teh treh nastavkom pa
24
omogoča postavljanje zamejitev do drugih predmetov. Po obravnavi naš-
tetih predlogov specifičnega cilja pouka filozofije Pfister predstavi svojega:
ukvarjanje s temeljnimi vprašanji. Za razliko od drugih področji filozofi-
jo postavlja naša »bolj ali manj gotova prepričanje pod vprašaj … Le v filo-
zofiji se nekaj na ta način radikalno postavi pod vprašaj. Kadar se to zgodi
pri drugih predmetih, se filozofira. Spoprijem s temeljnimi vprašanji spa-
da k tem, kar je za nas kot racionalna bitja pomembno.« (Pfister 2014, 157)
Utemeljitev filozofije je tako povezano z vprašanjem zakaj, s ciljem/
smotrom filozofije. Specifični cilj/koristnost filozofije je radikalnost pos-
tavljanja pod vprašaj, ki je povezana s nami kot racionalnimi bitji. Ta odgo-
vor je pomemben, a iz optike Biestove kritike ni zadosti radikalen. Zdi se,
da tako opredeljeno filozofsko spraševanje nek moment vendarle izvzema
spraševanju. Namreč sam subjekt, ki sprašuje, se čudi in išče odgovore. Iz
Biestove perspektive poudarek na spraševanju ostaja zavezan filozofiji za-
vesti, ki filozofski razmislek uporablja, da stvari postavlja pod vprašaj, ne
obravnava pa vidika, iz katerega stvari pod vprašaj postavijo sam subjekt.
Navedeni razmislek o ciljih je pri Pfistru razvit v razdelku o uteme-
ljitvi pouka filozofije. A poleg obravnavanih zgodovinsko nastalih pre-
dlogov utemeljitve filozofije obstajajo tudi predlogi utemeljitve, ki so bili
razviti v okviru specifičnih filozofsko-didaktičnih modelov, se pravi avtor-
skih modelov, ki skušajo sistematično odgovoriti na temeljna vprašanja di-
daktike filozofije. Pfister je cilje, povezana z dvema modeloma, že obrav-
naval v okviru splošnega pregleda utemeljitev, namreč utemeljitvi Rehfusa
in Martensa. V poglavju Zasnutki poleg identitetno-teoretske didaktike
Rehfusa in dialoško-pragmatične didaktike Martensa obravnava še dialek-
tični zasnutek Rolanda Henkeja in kompetenčni pristop. Tu se bomo omeji-
li na obravnavo najbolj vplivne didaktike filozofije v nemškem prostoru, na
didaktike filozofije Ekkeharta Martensa. Njegova didaktika razvidno po-
kaže, kako cilji pouka filozofije vplivajo na didaktično transpozicijo oziro-
ma na obliko, ki jo filozofiranje dobi pri pouku filozofije.
Didaktični zasnutki Ekkeharda Martensa
Martens je najbolj vpliven nemški didaktik filozofije. Na razprave o di-
daktiki filozofije je vplival s tremi različnimi teorijami oziroma koncep-
tualizacijami didaktike filozofije. Najprej s koncepcijo dialoško pragma-
tične didaktike filozofije, nato s tezo o filozofiji kot četrti kulturni tehniki
človeštva, nazadnje pa z modelom pouka filozofija kot strukturiranega s
petimi metodami filozofiranja. Še pred obravnavo teh treh nastavkom pa
24
