Page 134 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 134
prispevki k didaktiki filozofije/etike
Filozofija/etika kot kritično mišljenje
Julian Baggini v knjigi The Ethics Toolkit pravi, da imajo uvodi v etiko res-
no težavo. Navadno poskušajo vzpostaviti splošno teorijo etike, ki opredeli
področje, temeljne pojme in temeljna načela. Nato pa se teorija prenese na
moralne probleme in pokaže, kako se dileme rešijo in kako se odgovori na
vprašanja. Toda kateri teoriji slediti v svojem življenju, saj med seboj tek-
muje več različnih teoriji? Še več, ne le, da ni splošno sprejetih teorij, obsta-
ja soglasje, da soglasje o tem ni mogoče (Baggini, 2007: xvi). Zato posku-
ša Baggini dati pregled teorije, načel, pojmov in kritik. Moralno mišljenje
mora imeti na voljo vso zalogo moralnega razmisleka, vse instrumente, ki
so bili izdelani v preteklosti. Pri prehodu od teorije k praksi se tako zgodi
premik od poznavanja teorij k poznavanju njihove pluralnosti, pa tudi pre-
hod k drugim elementom moralnega mišljenja: načelom, pojmom, argu-
mentom, ki nudijo oporo razmisleku, ko ne vemo, kako ravnati.
V podobno smer gre Anne Thompson v Critical Reasoning in Ethics,
kjer daje navodila, kako kritično razmišljati o argumentaciji v etiki. (Ponudi
vrsto napotkov o ocenjevanju sklepov in o vprašanjih, ki jih je treba zasta-
viti. Najdi sklep. Najdi razloge in implicitne predpostavke oziroma domne-
ve. Kako je mogoče oceniti resničnost razlogov in predpostavk? Ali se skle-
panje opira na vire, ki so zanesljivi? Ali je mogoče najti dodatno vednost o
tem, kako podkrepiti ali oslabiti sklep? Ali je mogoč tudi sklep, ki ga avtor
ne omenja? Ali so pojasnitve sprejemljive? Prepoznaj in oceni načela, na ka-
tera se besedilo opira. Oceni, kako močni so razlogi, ki govorijo v prid skle-
pu.) Nato poda tudi vrsto napotkov o pojasnitvi pojmov. (Ugotovi termine,
ki so potrebni pojasnitve. Zapiši začetno definicijo. Premisli, ali termini, ki
so uporabljeni v njej, sami potrebujejo dodatno analizo. Če je začetna defi-
nicija nejasna in presplošna, so uporabljeni termini potrebni dodatne ana-
lize. Premisli, ali se mora termin nanašati tudi na druge pomembne pri-
mere. Kaj nam termin pove o tem, kaj moramo storiti glede na posebne
primere?)
V tem smislu je filozofija šola kritičnega mišljenja, ki nam pomaga bo-
lje razumeti predfilozofski opis problema in spontano iskanje rešitev. Ni le
kritika spontanega razumevanja, je tudi pomoč pri jasnejšem razumevanju
naših stališč in samega problema – je orodje za analizo danega. A to ni vse,
kar ponuja filozofija.
LaFollette v The Practice of Ethics opozarja na prednosti filozofskih te-
orij (etik): so sistematične, vpeljejo širši kontekst, omogočajo nam razmi-
slek o posledicah posameznih izhodišč in nam priskrbijo bogat moralni
134
Filozofija/etika kot kritično mišljenje
Julian Baggini v knjigi The Ethics Toolkit pravi, da imajo uvodi v etiko res-
no težavo. Navadno poskušajo vzpostaviti splošno teorijo etike, ki opredeli
področje, temeljne pojme in temeljna načela. Nato pa se teorija prenese na
moralne probleme in pokaže, kako se dileme rešijo in kako se odgovori na
vprašanja. Toda kateri teoriji slediti v svojem življenju, saj med seboj tek-
muje več različnih teoriji? Še več, ne le, da ni splošno sprejetih teorij, obsta-
ja soglasje, da soglasje o tem ni mogoče (Baggini, 2007: xvi). Zato posku-
ša Baggini dati pregled teorije, načel, pojmov in kritik. Moralno mišljenje
mora imeti na voljo vso zalogo moralnega razmisleka, vse instrumente, ki
so bili izdelani v preteklosti. Pri prehodu od teorije k praksi se tako zgodi
premik od poznavanja teorij k poznavanju njihove pluralnosti, pa tudi pre-
hod k drugim elementom moralnega mišljenja: načelom, pojmom, argu-
mentom, ki nudijo oporo razmisleku, ko ne vemo, kako ravnati.
V podobno smer gre Anne Thompson v Critical Reasoning in Ethics,
kjer daje navodila, kako kritično razmišljati o argumentaciji v etiki. (Ponudi
vrsto napotkov o ocenjevanju sklepov in o vprašanjih, ki jih je treba zasta-
viti. Najdi sklep. Najdi razloge in implicitne predpostavke oziroma domne-
ve. Kako je mogoče oceniti resničnost razlogov in predpostavk? Ali se skle-
panje opira na vire, ki so zanesljivi? Ali je mogoče najti dodatno vednost o
tem, kako podkrepiti ali oslabiti sklep? Ali je mogoč tudi sklep, ki ga avtor
ne omenja? Ali so pojasnitve sprejemljive? Prepoznaj in oceni načela, na ka-
tera se besedilo opira. Oceni, kako močni so razlogi, ki govorijo v prid skle-
pu.) Nato poda tudi vrsto napotkov o pojasnitvi pojmov. (Ugotovi termine,
ki so potrebni pojasnitve. Zapiši začetno definicijo. Premisli, ali termini, ki
so uporabljeni v njej, sami potrebujejo dodatno analizo. Če je začetna defi-
nicija nejasna in presplošna, so uporabljeni termini potrebni dodatne ana-
lize. Premisli, ali se mora termin nanašati tudi na druge pomembne pri-
mere. Kaj nam termin pove o tem, kaj moramo storiti glede na posebne
primere?)
V tem smislu je filozofija šola kritičnega mišljenja, ki nam pomaga bo-
lje razumeti predfilozofski opis problema in spontano iskanje rešitev. Ni le
kritika spontanega razumevanja, je tudi pomoč pri jasnejšem razumevanju
naših stališč in samega problema – je orodje za analizo danega. A to ni vse,
kar ponuja filozofija.
LaFollette v The Practice of Ethics opozarja na prednosti filozofskih te-
orij (etik): so sistematične, vpeljejo širši kontekst, omogočajo nam razmi-
slek o posledicah posameznih izhodišč in nam priskrbijo bogat moralni
134
