Page 135 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 135
potreba po pouku etike
besednjak. Vendar pa jih je treba povezati s praktičnimi etičnimi vprašanji
in tu nastopi potreba po nekaterih splošnih opredelitvah. Po LaFollettu gre
za ta splošna določila: moralnost se primarno nanaša na naše vedenje, ki
zadeva tudi druge; naša stališča je treba podkrepiti z razlogi; ni vsak razlog
primeren za utemeljevanje na moralnem področju; od nas se pričakuje, da
bodo naše trditve in dejanja konsistentni; pri zagovarjanju stališč na moral-
nem področju moramo uporabljati primerna merila in tudi njihova upora-
ba mora biti primerna; najpomembnejša v tradiciji razvita merila so posle-
dica dejanja in načela (pravila), ki jima sledimo pri svojih dejanjih.
Vidimo, da negativna, kritična plat filozofije ne zadošča. Filozofija
mora vzpostaviti nove kontekste, ki omogočajo moralni premislek. Izkaže
se, da tradicionalni modeli etike prav tako ne zadoščajo, omogočajo pa nam
začeti misliti na področju morale. S tem se od vsakdanjih receptov dvigne-
mo na raven konceptov in modelov. Četudi denimo Kantova etika ne poda-
ja neposrednega odgovora na moralna vprašanja sedanjosti, nam da nekaj
osnovnih orodij, ki pomaga pri mišljenju moralnih dilem in tako pri samo-
stojnosti na etičnem področju.
Načela so utemeljena v celovitih miselnih zgradbah, Kantova druga
kritika (2003) je tako pomembno povezana s prvo in tretjo. Podobno je pri
drugih filozofih: treba je poznati celoto, da dobro razumemo načelo, ki je v
njej utemeljeno. Vendar sama predstavitev teorij še ne omogoča uporabe te-
orij v konkretnem etičnem razmisleku. Zato je bistveno, da učitelji pri po-
uku pokažemo, kaj nam posamezna etika omogoča misliti. Da opozorimo
na tisto, kar je bistveno zanjo, tako da poznavanje teorij ne priskrbi samo
nekaj konceptov, s katerimi lahko bolje izrazimo svoja stališča, temveč tudi
izboljša naše moralne intuicije. Tu nastopi potreba po svojevrstni didakti-
ki etike.
Dva tipa konstruktivnosti didaktike filozofije/etike
Konstruktivna naloga filozofije ni le v predstavitvi sistematičnih odgovo-
rov na vprašanje, kaj je etika, ki so se oblikovali v tradiciji, temveč tudi
na neki drugi ravni. Naloga filozofije je pokazati, da je etični premislek
smiseln, da nam pomaga bolje razumeti naše življenje in bolje znajti se v
njem.
Prvi korak tega razmisleka je problematizacija vsakdanjih moralnih
pojmov. Zdi se, da je to negativna plat filozofije, saj ruši samoumevnost
pojmov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, denimo ugodje, uži-
tek, sreča. Po drugi strani pa je to prvi korak k vzpostavljanju potrebe po
135
besednjak. Vendar pa jih je treba povezati s praktičnimi etičnimi vprašanji
in tu nastopi potreba po nekaterih splošnih opredelitvah. Po LaFollettu gre
za ta splošna določila: moralnost se primarno nanaša na naše vedenje, ki
zadeva tudi druge; naša stališča je treba podkrepiti z razlogi; ni vsak razlog
primeren za utemeljevanje na moralnem področju; od nas se pričakuje, da
bodo naše trditve in dejanja konsistentni; pri zagovarjanju stališč na moral-
nem področju moramo uporabljati primerna merila in tudi njihova upora-
ba mora biti primerna; najpomembnejša v tradiciji razvita merila so posle-
dica dejanja in načela (pravila), ki jima sledimo pri svojih dejanjih.
Vidimo, da negativna, kritična plat filozofije ne zadošča. Filozofija
mora vzpostaviti nove kontekste, ki omogočajo moralni premislek. Izkaže
se, da tradicionalni modeli etike prav tako ne zadoščajo, omogočajo pa nam
začeti misliti na področju morale. S tem se od vsakdanjih receptov dvigne-
mo na raven konceptov in modelov. Četudi denimo Kantova etika ne poda-
ja neposrednega odgovora na moralna vprašanja sedanjosti, nam da nekaj
osnovnih orodij, ki pomaga pri mišljenju moralnih dilem in tako pri samo-
stojnosti na etičnem področju.
Načela so utemeljena v celovitih miselnih zgradbah, Kantova druga
kritika (2003) je tako pomembno povezana s prvo in tretjo. Podobno je pri
drugih filozofih: treba je poznati celoto, da dobro razumemo načelo, ki je v
njej utemeljeno. Vendar sama predstavitev teorij še ne omogoča uporabe te-
orij v konkretnem etičnem razmisleku. Zato je bistveno, da učitelji pri po-
uku pokažemo, kaj nam posamezna etika omogoča misliti. Da opozorimo
na tisto, kar je bistveno zanjo, tako da poznavanje teorij ne priskrbi samo
nekaj konceptov, s katerimi lahko bolje izrazimo svoja stališča, temveč tudi
izboljša naše moralne intuicije. Tu nastopi potreba po svojevrstni didakti-
ki etike.
Dva tipa konstruktivnosti didaktike filozofije/etike
Konstruktivna naloga filozofije ni le v predstavitvi sistematičnih odgovo-
rov na vprašanje, kaj je etika, ki so se oblikovali v tradiciji, temveč tudi
na neki drugi ravni. Naloga filozofije je pokazati, da je etični premislek
smiseln, da nam pomaga bolje razumeti naše življenje in bolje znajti se v
njem.
Prvi korak tega razmisleka je problematizacija vsakdanjih moralnih
pojmov. Zdi se, da je to negativna plat filozofije, saj ruši samoumevnost
pojmov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, denimo ugodje, uži-
tek, sreča. Po drugi strani pa je to prvi korak k vzpostavljanju potrebe po
135
