Page 129 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 129
Potreba po pouku etike
V vsakdanjem življenju v nasprotju s prepričanjem, da potrebujemo več
vrednot, več morale, več etike, slednje nekako ne potrebujemo. Ne gre za to,
da ne bi bila potrebna, a tisti, ki pozivajo na »več«, v resnici pogosto ne mis-
lijo na etiko. V mislih imajo načine življenja ljudi, ki se razlikujejo od nji-
hovega, in več morale pogosto izhaja iz stališča, da bi morale biti vredno-
te drugih bolj podobne njihovim. V vsakdanjem življenju pa se največkrat
zdi, da ljudje vedo, kako ravnati, težava je le v tem, da pogosto ne ravnajo
tako. Ko gre za običajen potek stvari, pravzaprav ni potrebe po pogloblje-
nem razmisleku o tem, kaj je prav in kaj narobe, saj vemo, kako bi morali
ravnati. Filozofski/etični razmislek se ljudem ne zdi potreben, filozofija se
celo označuje kot disciplina, ki je odvečna.
Če učence vprašamo, kaj je morala, praviloma dobimo odgovor, da so
to družbena pravila. Družba potrebuje pravila, da bi lahko delovala, in mo-
ralna pravila je treba razumeti v tem okviru, pravijo. Da bi ljudje lahko ži-
veli skupaj, so potrebna pravila. V mislih nimajo rawlsovske tančice ne-
vednosti, temveč prej nekakšen prehod od hobbsovskega naravnega stanja,
torej kaosa in nasilja, v stanje reda. Ko jih naprej vprašamo, ali to pomeni,
da biti moralen pomeni biti konformist, nastopijo težave. Ko jih vprašamo
še, ali nasprotovanje in kritike družbe, kadar se nam kaj, denimo zastarele
družbene konvencije, zdi krivično, pomeni biti nemoralen, je težav še več.
Iz tega izhaja, da na ravni spontanega vsakodnevnega ravnanja filozo-
fija res ni potrebna. A brž ko začnemo razmišljati morali, naivnosti, ki jih
129
V vsakdanjem življenju v nasprotju s prepričanjem, da potrebujemo več
vrednot, več morale, več etike, slednje nekako ne potrebujemo. Ne gre za to,
da ne bi bila potrebna, a tisti, ki pozivajo na »več«, v resnici pogosto ne mis-
lijo na etiko. V mislih imajo načine življenja ljudi, ki se razlikujejo od nji-
hovega, in več morale pogosto izhaja iz stališča, da bi morale biti vredno-
te drugih bolj podobne njihovim. V vsakdanjem življenju pa se največkrat
zdi, da ljudje vedo, kako ravnati, težava je le v tem, da pogosto ne ravnajo
tako. Ko gre za običajen potek stvari, pravzaprav ni potrebe po pogloblje-
nem razmisleku o tem, kaj je prav in kaj narobe, saj vemo, kako bi morali
ravnati. Filozofski/etični razmislek se ljudem ne zdi potreben, filozofija se
celo označuje kot disciplina, ki je odvečna.
Če učence vprašamo, kaj je morala, praviloma dobimo odgovor, da so
to družbena pravila. Družba potrebuje pravila, da bi lahko delovala, in mo-
ralna pravila je treba razumeti v tem okviru, pravijo. Da bi ljudje lahko ži-
veli skupaj, so potrebna pravila. V mislih nimajo rawlsovske tančice ne-
vednosti, temveč prej nekakšen prehod od hobbsovskega naravnega stanja,
torej kaosa in nasilja, v stanje reda. Ko jih naprej vprašamo, ali to pomeni,
da biti moralen pomeni biti konformist, nastopijo težave. Ko jih vprašamo
še, ali nasprotovanje in kritike družbe, kadar se nam kaj, denimo zastarele
družbene konvencije, zdi krivično, pomeni biti nemoralen, je težav še več.
Iz tega izhaja, da na ravni spontanega vsakodnevnega ravnanja filozo-
fija res ni potrebna. A brž ko začnemo razmišljati morali, naivnosti, ki jih
129
