Page 132 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 132
prispevki k didaktiki filozofije/etike
posebni položaj in zanemariti to, kar si želimo samo zato, ker smo v poseb-
nem položaju.
Iz povedanega bi lahko izpeljali, da ima filozofija oziroma etična re-
fleksija kritično funkcijo, da pokaže na nezadostnost oziroma omejenost
moralnih samoumevnosti in vsakdanjih moralnih intuicij.1 In morda tudi,
da pokaže, česa vse naša ustaljena predstava moralnega sveta ne zajame.
Značilno izključeni so oddaljeni ljudje, drugačni ljudje, živali … Ta samo-
umevnost se včasih zlomi sama od sebe, ko naletimo na situacije, ki niso
zaobsežene v ustaljenih normah in delovanjih. Tipičen primer tega zloma
spontanega razumevanja so moralne dileme.
Prva dilema. Teresa Campo Pearson je bolehala za anencefaličnostjo,
ki je ena najhujših prirojenih okvar. Pomembni deli možganov manjkajo.
Obstaja pa možgansko deblo, ki omogoča delovanje funkcij, kakršna sta
utrip srca in dihanje. Večina primerov anencefaličnosti se odkrije med no-
sečnostjo in plod splavijo. Polovica takih otrok, ki se rodijo, je mrtvoroje-
nih. Drugi običajno umrejo v nekaj dneh. Teresa ne bi bila posebna, če ne bi
bilo njenih staršev. Ker sta vedela, da ne bo dolgo živela, sta predlagala, da
se njeni organi – jetra, pljuča, srce, ledvica – uporabijo za otroke, ki jih pot-
rebujejo. Zdravniki so se s predlogom strinjali, saj na presaditev čaka veliko
dojenčkov. Vendar organov niso odvzeli, saj zakonodaja na Floridi ni do-
voljevala odvzema organov pred smrtjo darovalca. Devet dni pozneje, ko je
Teresa umrla, je bilo za druge otroke prepozno – njeni organi so bili v tako
slabem stanju, da niso bili primerni za presaditev.2
Teresa na ravni telesnih funkcij ni bila polno razvita kot človek: ni se
zavedala, prav tako je bilo jasno, da ne bo dolgo živela. Njeni starši so ho-
teli pomagati drugim, tako da so bili njihovi motivi jasni. Intuitivno je ja-
sna tudi zakonodaja: ljudi ne smemo ubijati, da bi pomagali drugim. A zdi
se, da je zakonodaja v takih primerih neprimerna in bi jo bilo treba spre-
meniti, morda celo kršiti, dokler ni spremenjena, saj delamo veliko ško-
do otrokom v stiski, ko se držimo neživljenjske črke. Toda ali je zakonoda-
ja res neprimerna – ali pa je bolje vztrajati pri njej? Katera so načela, ki so
v konfliktu?
1 Ta kritična funkcija je sama deloma že konstruktivna. Pokaže namreč, da ljudje že
imajo neko »implicitno etiko« (Darwall, 1998: 3). Včasih seveda ne priznamo, da
imamo vrline, redko pa jih premislimo in povežemo v koherentno celoto. Če smo
denimo na nekaj ponosni, predpostavimo, da je tisto, na kar smo ponosni, vredno
ponosa. S ponosom smo izrazili svoje prepričanje, da je nekaj za nas vrednota.
Zavezali smo se k temu, da je to vrednota.
2 Vse tri dileme so povzete po Rachels (2003).
132
posebni položaj in zanemariti to, kar si želimo samo zato, ker smo v poseb-
nem položaju.
Iz povedanega bi lahko izpeljali, da ima filozofija oziroma etična re-
fleksija kritično funkcijo, da pokaže na nezadostnost oziroma omejenost
moralnih samoumevnosti in vsakdanjih moralnih intuicij.1 In morda tudi,
da pokaže, česa vse naša ustaljena predstava moralnega sveta ne zajame.
Značilno izključeni so oddaljeni ljudje, drugačni ljudje, živali … Ta samo-
umevnost se včasih zlomi sama od sebe, ko naletimo na situacije, ki niso
zaobsežene v ustaljenih normah in delovanjih. Tipičen primer tega zloma
spontanega razumevanja so moralne dileme.
Prva dilema. Teresa Campo Pearson je bolehala za anencefaličnostjo,
ki je ena najhujših prirojenih okvar. Pomembni deli možganov manjkajo.
Obstaja pa možgansko deblo, ki omogoča delovanje funkcij, kakršna sta
utrip srca in dihanje. Večina primerov anencefaličnosti se odkrije med no-
sečnostjo in plod splavijo. Polovica takih otrok, ki se rodijo, je mrtvoroje-
nih. Drugi običajno umrejo v nekaj dneh. Teresa ne bi bila posebna, če ne bi
bilo njenih staršev. Ker sta vedela, da ne bo dolgo živela, sta predlagala, da
se njeni organi – jetra, pljuča, srce, ledvica – uporabijo za otroke, ki jih pot-
rebujejo. Zdravniki so se s predlogom strinjali, saj na presaditev čaka veliko
dojenčkov. Vendar organov niso odvzeli, saj zakonodaja na Floridi ni do-
voljevala odvzema organov pred smrtjo darovalca. Devet dni pozneje, ko je
Teresa umrla, je bilo za druge otroke prepozno – njeni organi so bili v tako
slabem stanju, da niso bili primerni za presaditev.2
Teresa na ravni telesnih funkcij ni bila polno razvita kot človek: ni se
zavedala, prav tako je bilo jasno, da ne bo dolgo živela. Njeni starši so ho-
teli pomagati drugim, tako da so bili njihovi motivi jasni. Intuitivno je ja-
sna tudi zakonodaja: ljudi ne smemo ubijati, da bi pomagali drugim. A zdi
se, da je zakonodaja v takih primerih neprimerna in bi jo bilo treba spre-
meniti, morda celo kršiti, dokler ni spremenjena, saj delamo veliko ško-
do otrokom v stiski, ko se držimo neživljenjske črke. Toda ali je zakonoda-
ja res neprimerna – ali pa je bolje vztrajati pri njej? Katera so načela, ki so
v konfliktu?
1 Ta kritična funkcija je sama deloma že konstruktivna. Pokaže namreč, da ljudje že
imajo neko »implicitno etiko« (Darwall, 1998: 3). Včasih seveda ne priznamo, da
imamo vrline, redko pa jih premislimo in povežemo v koherentno celoto. Če smo
denimo na nekaj ponosni, predpostavimo, da je tisto, na kar smo ponosni, vredno
ponosa. S ponosom smo izrazili svoje prepričanje, da je nekaj za nas vrednota.
Zavezali smo se k temu, da je to vrednota.
2 Vse tri dileme so povzete po Rachels (2003).
132
