Page 103 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 103
moralna vzgoja: družbenost, prenašanje vrednot in personifikacija morale
Vidimo, da je sodobna moralna vzgoja najprej opredeljena preko nega-
cije, tako da se razmislek začne s pristopom, da katerega se je treba ogradi-
ti in opozoriti, da ni pravi: moralna vzgoja ni vsiljevanje vnaprej določenih
odgovorov učencem. V nadaljevanju se izkaže, da ne gre niti za posredova-
nje kakih drugih odgovorov, recimo tistih, do katerih bi prišli učenci z di-
alogom v skupini, temveč da naloga moralne vzgoje sploh ne spada v red
vsiljevanja/posredovanja.
Ta gesta samo-omejevanja, ki moralno vzgojo ločuje od vsiljevanja,
je značilna za sodoben razmislek o moralni vzgoji. Za področje sodobne
morale in moralne vzgoje značilna občutljivost za probleme indoktrinaci-
je in propagande, zato je zanje pomembno postavljanje meja, ki bi državi
in družbi preprečilo (duhovno) nasilje nad posameznikom. Zgodovinsko
opozorilo totalitarnih režimov je bilo dovolj močno.
Drugi delu opredelitve iz monografije govori o seznanjanje z različni-
mi vrednotami in spodbujanje moralnega razsojanja in delovanja. Ta del je
pomensko odprt. Če se spodbuja moralno razsojanje, se zastavi vrsta vpra-
šanj. Kako poteka moralno razsojanje? S kakšnimi sredstvi razsojamo? Od
kod pridejo kriteriji, s katerimi razsojamo, kaj je prav in narobe? Zdi se, da
bi bil s temi opredelitvami skladen predvsem program razjasnjevanja vre-
dnot, ki noče posamezniku vsiliti družbenih vrednot, temveč mu pomaga,
da si sam prid na jasno glede vrednot, ki jih že ima. Te vrednote so lahko
subjektivne, tako da je tudi morala, ki iz tega izhaja, lahko subjektivistična.
Vsebinsko pomembna pa je opredelitev »konstruktivno sobivanje«. Ta
opozarja, da mora posameznik živeti skupaj z drugimi. Kar pomeni, da pri
oblikovanju svoje morale mora upoštevati tudi druge. Iz navedenega od-
lomka še ni čisto jasno, kako naj to naredi, je pa to razvidno iz drugih de-
lov knjige. Zato se je smiselno opreti na Krofličevo knjigo, ki je ključna re-
ferenca avtoric za področje moralne vzgoje.
Krofličeva knjiga je opravila pionirsko delo v artikulaciji drugačne-
ga odnosa do poučevanja, v sistematizaciji kritičnega mišljenja, odpora do
ideologije. Delo ima danes nekoliko drugačen status: svet, o katerem je pi-
salo, se je spremenil – vsaj diskurzivni svet – tudi zaradi svojega učinkova-
nja, se pravi zaradi učinkovanja del, ki so bila uvrščena v obvezno študijsko
literaturo bodočih vzgojiteljev.
Če beremo besedilo iz perspektive statusa prenašanja vrednot, je be-
sedilo večplastno, vpeljuje številne razsežnosti in ne dopušča hitrih skle-
pov. Lahko pa bi rekli, da je na neki ravni prenašanje vrednot postavljeno v
103
Vidimo, da je sodobna moralna vzgoja najprej opredeljena preko nega-
cije, tako da se razmislek začne s pristopom, da katerega se je treba ogradi-
ti in opozoriti, da ni pravi: moralna vzgoja ni vsiljevanje vnaprej določenih
odgovorov učencem. V nadaljevanju se izkaže, da ne gre niti za posredova-
nje kakih drugih odgovorov, recimo tistih, do katerih bi prišli učenci z di-
alogom v skupini, temveč da naloga moralne vzgoje sploh ne spada v red
vsiljevanja/posredovanja.
Ta gesta samo-omejevanja, ki moralno vzgojo ločuje od vsiljevanja,
je značilna za sodoben razmislek o moralni vzgoji. Za področje sodobne
morale in moralne vzgoje značilna občutljivost za probleme indoktrinaci-
je in propagande, zato je zanje pomembno postavljanje meja, ki bi državi
in družbi preprečilo (duhovno) nasilje nad posameznikom. Zgodovinsko
opozorilo totalitarnih režimov je bilo dovolj močno.
Drugi delu opredelitve iz monografije govori o seznanjanje z različni-
mi vrednotami in spodbujanje moralnega razsojanja in delovanja. Ta del je
pomensko odprt. Če se spodbuja moralno razsojanje, se zastavi vrsta vpra-
šanj. Kako poteka moralno razsojanje? S kakšnimi sredstvi razsojamo? Od
kod pridejo kriteriji, s katerimi razsojamo, kaj je prav in narobe? Zdi se, da
bi bil s temi opredelitvami skladen predvsem program razjasnjevanja vre-
dnot, ki noče posamezniku vsiliti družbenih vrednot, temveč mu pomaga,
da si sam prid na jasno glede vrednot, ki jih že ima. Te vrednote so lahko
subjektivne, tako da je tudi morala, ki iz tega izhaja, lahko subjektivistična.
Vsebinsko pomembna pa je opredelitev »konstruktivno sobivanje«. Ta
opozarja, da mora posameznik živeti skupaj z drugimi. Kar pomeni, da pri
oblikovanju svoje morale mora upoštevati tudi druge. Iz navedenega od-
lomka še ni čisto jasno, kako naj to naredi, je pa to razvidno iz drugih de-
lov knjige. Zato se je smiselno opreti na Krofličevo knjigo, ki je ključna re-
ferenca avtoric za področje moralne vzgoje.
Krofličeva knjiga je opravila pionirsko delo v artikulaciji drugačne-
ga odnosa do poučevanja, v sistematizaciji kritičnega mišljenja, odpora do
ideologije. Delo ima danes nekoliko drugačen status: svet, o katerem je pi-
salo, se je spremenil – vsaj diskurzivni svet – tudi zaradi svojega učinkova-
nja, se pravi zaradi učinkovanja del, ki so bila uvrščena v obvezno študijsko
literaturo bodočih vzgojiteljev.
Če beremo besedilo iz perspektive statusa prenašanja vrednot, je be-
sedilo večplastno, vpeljuje številne razsežnosti in ne dopušča hitrih skle-
pov. Lahko pa bi rekli, da je na neki ravni prenašanje vrednot postavljeno v
103
