Page 102 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 102
prispevki k didaktiki filozofije/etike
do moralnosti. Ko se spremeni odnos, se spremeni tudi sama družbena
funkcija moralnost. Nova funkcija morale je morala kot naša skupna stvar
– ne toliko stvar družbenega dogovora, kot področje, kjer se srečujemo in
skupaj dogovarjamo. Ni stvar dogovora, kjer nekdo pristane na že napisa-
no pogodbo – gre za proces, kjer se počasi oblikuje vsebina pogodbe. Ko je
enkrat oblikovana, bi lahko rekli, nanjo ni treba pristati, saj je že naš proi-
zvod: ker smo jo skupaj proizvedli, je že naša stvar. Podpis, s kateri bi nanjo
pristali, je odvečen, celo napačen, saj bi s tem delovali, kot da ni to del na-
šega življenja. Oblikovanje morale je sočasno s prisvajanjem morale – in je
sočasno z oblikovanjem subjektov, za katere ta morala velja. Ni treba nanjo
pristajati, saj smo že sami del nje.2
Trije modeli moralne vzgoje
Knjiga Moč vzgoje je eno redkih slovenskih znanstvenih del, ki je dovolj am-
biciozno, da se hoče sistematično in izčrpno ukvarjati z vprašanjem vzgoje,
tako da ima zasluženo mesto obvezne študijske reference. Monografija mo-
ralne vzgoje sicer ne uvrsti med vzgojne vsebine, ki si zaslužijo posebni raz-
delek, je pa v indeksu prisotno geslo moralna vzgoja, ki napotuje predvsem
na mesta v knjigi, ki se opirajo na izpeljave Robija Krofliča v delu Med pos-
lušnostjo in odgovornostjo.
V razdelku Oblike vzgoje pa knjiga vključuje opredelitev specifičnosti
sodobne moralne vzgoje:
»Naloga moralne vzgoje v sodobnem času ni vsiljevanje vnaprej
določenih odgovorov v okviru natančno določenih pravil in vre-
dnot, temveč seznanjanje z različnimi vrednotami in spodbujanje
moralnega razsojanja in delovanja. Cilj moralne vzgoje je obliko-
vanje samostojnega odgovornega posameznika, ki je sposoben in
pripravljen iskati različne oblike konstruktivnega sobivanja med
ljudmi.« (Peček Čuk, Lesar, 2009: 67)
2 Paradoksno je, da moralna vzgoja včasih s svojo formo nasprotuje tovrstni morali
oziroma spodkopava možnost tovrstne morale. Namreč s formo, ki moralo postavlja
kot stvar posameznika. O tem poročata Halstead in Pike (Halstead in Pike, 2006) .
V svojem pregledu zgodovine moralne vzgoje v Angliji opozorita na dva trenda. Na
eni strani je subsumpcija moralne vzgoje, tako da moralna vzgoja postane področje
v okviru državljanske vzgoje, po drugi pa je vzporeden, čeprav se zdi da nasproten
trend, ki moralno vzgojo personificira in jo tako reducira na posameznika. Morala
ni več stvar skupnosti, temveč zgolj zadeva vsakega posameznika.
102
do moralnosti. Ko se spremeni odnos, se spremeni tudi sama družbena
funkcija moralnost. Nova funkcija morale je morala kot naša skupna stvar
– ne toliko stvar družbenega dogovora, kot področje, kjer se srečujemo in
skupaj dogovarjamo. Ni stvar dogovora, kjer nekdo pristane na že napisa-
no pogodbo – gre za proces, kjer se počasi oblikuje vsebina pogodbe. Ko je
enkrat oblikovana, bi lahko rekli, nanjo ni treba pristati, saj je že naš proi-
zvod: ker smo jo skupaj proizvedli, je že naša stvar. Podpis, s kateri bi nanjo
pristali, je odvečen, celo napačen, saj bi s tem delovali, kot da ni to del na-
šega življenja. Oblikovanje morale je sočasno s prisvajanjem morale – in je
sočasno z oblikovanjem subjektov, za katere ta morala velja. Ni treba nanjo
pristajati, saj smo že sami del nje.2
Trije modeli moralne vzgoje
Knjiga Moč vzgoje je eno redkih slovenskih znanstvenih del, ki je dovolj am-
biciozno, da se hoče sistematično in izčrpno ukvarjati z vprašanjem vzgoje,
tako da ima zasluženo mesto obvezne študijske reference. Monografija mo-
ralne vzgoje sicer ne uvrsti med vzgojne vsebine, ki si zaslužijo posebni raz-
delek, je pa v indeksu prisotno geslo moralna vzgoja, ki napotuje predvsem
na mesta v knjigi, ki se opirajo na izpeljave Robija Krofliča v delu Med pos-
lušnostjo in odgovornostjo.
V razdelku Oblike vzgoje pa knjiga vključuje opredelitev specifičnosti
sodobne moralne vzgoje:
»Naloga moralne vzgoje v sodobnem času ni vsiljevanje vnaprej
določenih odgovorov v okviru natančno določenih pravil in vre-
dnot, temveč seznanjanje z različnimi vrednotami in spodbujanje
moralnega razsojanja in delovanja. Cilj moralne vzgoje je obliko-
vanje samostojnega odgovornega posameznika, ki je sposoben in
pripravljen iskati različne oblike konstruktivnega sobivanja med
ljudmi.« (Peček Čuk, Lesar, 2009: 67)
2 Paradoksno je, da moralna vzgoja včasih s svojo formo nasprotuje tovrstni morali
oziroma spodkopava možnost tovrstne morale. Namreč s formo, ki moralo postavlja
kot stvar posameznika. O tem poročata Halstead in Pike (Halstead in Pike, 2006) .
V svojem pregledu zgodovine moralne vzgoje v Angliji opozorita na dva trenda. Na
eni strani je subsumpcija moralne vzgoje, tako da moralna vzgoja postane področje
v okviru državljanske vzgoje, po drugi pa je vzporeden, čeprav se zdi da nasproten
trend, ki moralno vzgojo personificira in jo tako reducira na posameznika. Morala
ni več stvar skupnosti, temveč zgolj zadeva vsakega posameznika.
102
