Page 97 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 97
moralna vzgoja: družbenost, prenašanje vrednot in personifikacija morale
možnosti pluralne družbe. Pluralnost (vrednot v družbi) torej ne dovoli
prenašanja specifičnih moralnih vrednot, a sama že predpostavlja določe-
ne vrednote. Te je dovoljeno prenašati – te je, bi lahko celo rekli, celo nuj-
no prenašati. Odgovor na vprašanje indoktrinacije pri prenašanju vrednot
je tako vzpostavitev distinkcije med liberalno družbo kot splošnim okvir-
jem in specifično liberalno moralo kot eno od množice moral. (Haydon,
1997: 127)
Vendar je Haydon tudi glede tega upravičevanja prenašanja vrednot v
Teaching about values zelo previden. Tako pravi:
»Morda, kot sem mestoma nakazal, obstaja nekaj vrednot, neka
vrsta skupnega jedra moralnosti, ki bi ga bilo treba predati vsake-
mu. Toda bolj kot izpolnimo našo sliko moralnosti, manj bo mo-
goče reči, v pluralni družbi, da bi jo vsak moral imeti (in posle-
dično, manj je razlogov, da uporabimo resurse obveznega šolstva,
da bi to dosegli). Lažje je zagovarjati, da je tisto, kar vsakdo potre-
buje v pluralni družbi, zmožnost misliti in govoriti o vrednotah.«
(Haydon, 1997: 131).
Kljub vsem navedenim pomislekih glede moralne vzgoje v smis-
lu »transmisije danega niza vrednot« (Haydon, 1997: 134), pa Haydon na-
sprotuje pristopu, ki se moralni vzgoji odpoved oziroma kot načelo jemlje
nevmeševanja v vrednote učencev. Prednosti tega modela so, da se odpo-
ve indoktrinaciji in pripozna dejstvo, da so sodobne družbe pluralne in ra-
znolikost vrednot v njej, vendar pa učencem ne omogoči, da bi se soočili s
to raznolikostjo. Nedelovanje ni nevtralno, tudi nedelovanje je delovanje in
prispeva k temu, da se učenci ne zavedajo vrednot, ki so jih sprejeli od oko-
lice. Te vrednote pa niso nujno take, da bi jih sami sprejeli, če bi se jih zave-
dali. Potemtakem »roke proč« (hands-off) pristop, kot ga imenuje Haydon,
ni preprosto druga skrajnost glede na transmisijo vrednot, temveč je prese-
netljivo sam povezan s spontano transmisijo vrednot, ki poteka v družbi:
»Posamezniki lahko odrastejo s tem ali onim prepričanjem, ali
brez jasnih vrednot, vendar iz tega ne sledi, da preprosto zato,
ker je formalna edukacija privzela 'roke proč' pristop, da so ljudje
sami premislili svoje vrednote. Njihove vrednote bodo gotovo na
tak ali drugačen način pod vplivom faktorjev v njihovi vzgoji in
okolja, faktorjev, katerih se sami morda ne bodo zavedali. Bodo,
morda nenamenoma, sprejeli nekatere vrednote, tudi če jih nih-
če ni hotel prenašati. Te vrednote ne bodo nujno tiste, ki so jih
97
možnosti pluralne družbe. Pluralnost (vrednot v družbi) torej ne dovoli
prenašanja specifičnih moralnih vrednot, a sama že predpostavlja določe-
ne vrednote. Te je dovoljeno prenašati – te je, bi lahko celo rekli, celo nuj-
no prenašati. Odgovor na vprašanje indoktrinacije pri prenašanju vrednot
je tako vzpostavitev distinkcije med liberalno družbo kot splošnim okvir-
jem in specifično liberalno moralo kot eno od množice moral. (Haydon,
1997: 127)
Vendar je Haydon tudi glede tega upravičevanja prenašanja vrednot v
Teaching about values zelo previden. Tako pravi:
»Morda, kot sem mestoma nakazal, obstaja nekaj vrednot, neka
vrsta skupnega jedra moralnosti, ki bi ga bilo treba predati vsake-
mu. Toda bolj kot izpolnimo našo sliko moralnosti, manj bo mo-
goče reči, v pluralni družbi, da bi jo vsak moral imeti (in posle-
dično, manj je razlogov, da uporabimo resurse obveznega šolstva,
da bi to dosegli). Lažje je zagovarjati, da je tisto, kar vsakdo potre-
buje v pluralni družbi, zmožnost misliti in govoriti o vrednotah.«
(Haydon, 1997: 131).
Kljub vsem navedenim pomislekih glede moralne vzgoje v smis-
lu »transmisije danega niza vrednot« (Haydon, 1997: 134), pa Haydon na-
sprotuje pristopu, ki se moralni vzgoji odpoved oziroma kot načelo jemlje
nevmeševanja v vrednote učencev. Prednosti tega modela so, da se odpo-
ve indoktrinaciji in pripozna dejstvo, da so sodobne družbe pluralne in ra-
znolikost vrednot v njej, vendar pa učencem ne omogoči, da bi se soočili s
to raznolikostjo. Nedelovanje ni nevtralno, tudi nedelovanje je delovanje in
prispeva k temu, da se učenci ne zavedajo vrednot, ki so jih sprejeli od oko-
lice. Te vrednote pa niso nujno take, da bi jih sami sprejeli, če bi se jih zave-
dali. Potemtakem »roke proč« (hands-off) pristop, kot ga imenuje Haydon,
ni preprosto druga skrajnost glede na transmisijo vrednot, temveč je prese-
netljivo sam povezan s spontano transmisijo vrednot, ki poteka v družbi:
»Posamezniki lahko odrastejo s tem ali onim prepričanjem, ali
brez jasnih vrednot, vendar iz tega ne sledi, da preprosto zato,
ker je formalna edukacija privzela 'roke proč' pristop, da so ljudje
sami premislili svoje vrednote. Njihove vrednote bodo gotovo na
tak ali drugačen način pod vplivom faktorjev v njihovi vzgoji in
okolja, faktorjev, katerih se sami morda ne bodo zavedali. Bodo,
morda nenamenoma, sprejeli nekatere vrednote, tudi če jih nih-
če ni hotel prenašati. Te vrednote ne bodo nujno tiste, ki so jih
97
