Page 59 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 59
VI. CAPITUL. 9
vi, de ty kersčeniki, kadar so skuzi to vero v Jezusa to gnado, odpusčane vseh A. 125. Lk 1.
grehov dobili inu pravični sturieni pred Bugom, nemaio naprei več grešiti, te- Mi smo v Cristusa 126. Rim 6,12.
muč te grehe, hude žele s to Božyo pomočio notri v nih telessih moriti inu en skuzi to vero inu ta
nov, svet leben pelati. Per tim izlaga, kai ta kerst v sebi derži inu pomeni, de v kerst zasaieni inu 127. Jn 15,1–5;
tim kerstu, kir smo v to vodo pogrozeni oli ž no obliti, pomeni, de so ty naši gre- vpelcani, Joh. xv, Kol 2,2;
hi s Cristusom red pocopani, de Bug tih neče več na nas viditi, de tu naše grešnu Col. ii, Gal. iii.127 Gal 3,26.
hudu tellu ie umorienu inu cryžanu, de nema več grešiti, inu kir smo iz kersta Obtu ima-
izgrozeni, pomeni, de smo s Cristusom vstali od grehov inu od te smerti, de vže
naprei vse naše dni imamo v brumi, v pravici inu v svetusti hoditi inu prebi-
vati, Lu. 1.125 B. S temi bessedami, kir pravi: »Ne pustite timu grehu v tim
vašim telessu regirati etc.,«126 dai na znane, de tudi v tih svetnikih so grehi,
nezastop, hude inu nespodobne žele inu misli tei Božy postavi zubper. Obtu oni
veden inu do smerti molio »Odpusti nom naše dolge«, oli oni ž nimi voiskuio,
ne dopuste, de bi v nih te veye oli ta sad pernesli, veliki zrasli inu premogli. C.
On tudi odgovori tim, kir iz nezastopnosti oli iz hudobe taku govore: Aku ne-
smo več tei postavi podverženi, taku zdai smemo grešiti inu diati, kar hočmo.
H tim istim tukai pravi, de ty verni so le od te prekletve te postave rešeni inu
frayeni, de nih več, aku glih te iste popolnoma ne derže, ferda[m]na, ampag od
te pokorsčine nekar. Obtu ty verni, naisi so iz gnade izveličani, so dolžni biti
pokorni tei postavi, kuliku nerveč premogo. D. Kai ie poprei v le-tim capitulu
skuzi perglihe inu temnu govuril, tu istu zdai na koncu zastopnu inu preprostu
govori inu vuči, koku ty verni, kadar so kersčeni inu skuzi to vero brumni pred
Bugom sturieni, se imaio deržati ž nih vudi. Per tim opomina zmisliti na ta
konec, lon, prid inu žold, kir ie vsakimu zuseb, timu grešniku ta večna smert,
timu vernimu ta večni leben, od Buga postavlen inu odločen.
KAi mi h timu porečemo[?] Bomo li mi tedai v
tim grehu prebivali[,] de ta gnada teim obilneši
bode[?] [2]Nekar taku. Mi, kir smo timu grehu umer-
li, koku bi mi potle hoteli v nim živeti[?] Ne[3] veiste
li vi, de mi vsi, kir smo na Jezusa Cristusa kers-
C čeni,
59
vi, de ty kersčeniki, kadar so skuzi to vero v Jezusa to gnado, odpusčane vseh A. 125. Lk 1.
grehov dobili inu pravični sturieni pred Bugom, nemaio naprei več grešiti, te- Mi smo v Cristusa 126. Rim 6,12.
muč te grehe, hude žele s to Božyo pomočio notri v nih telessih moriti inu en skuzi to vero inu ta
nov, svet leben pelati. Per tim izlaga, kai ta kerst v sebi derži inu pomeni, de v kerst zasaieni inu 127. Jn 15,1–5;
tim kerstu, kir smo v to vodo pogrozeni oli ž no obliti, pomeni, de so ty naši gre- vpelcani, Joh. xv, Kol 2,2;
hi s Cristusom red pocopani, de Bug tih neče več na nas viditi, de tu naše grešnu Col. ii, Gal. iii.127 Gal 3,26.
hudu tellu ie umorienu inu cryžanu, de nema več grešiti, inu kir smo iz kersta Obtu ima-
izgrozeni, pomeni, de smo s Cristusom vstali od grehov inu od te smerti, de vže
naprei vse naše dni imamo v brumi, v pravici inu v svetusti hoditi inu prebi-
vati, Lu. 1.125 B. S temi bessedami, kir pravi: »Ne pustite timu grehu v tim
vašim telessu regirati etc.,«126 dai na znane, de tudi v tih svetnikih so grehi,
nezastop, hude inu nespodobne žele inu misli tei Božy postavi zubper. Obtu oni
veden inu do smerti molio »Odpusti nom naše dolge«, oli oni ž nimi voiskuio,
ne dopuste, de bi v nih te veye oli ta sad pernesli, veliki zrasli inu premogli. C.
On tudi odgovori tim, kir iz nezastopnosti oli iz hudobe taku govore: Aku ne-
smo več tei postavi podverženi, taku zdai smemo grešiti inu diati, kar hočmo.
H tim istim tukai pravi, de ty verni so le od te prekletve te postave rešeni inu
frayeni, de nih več, aku glih te iste popolnoma ne derže, ferda[m]na, ampag od
te pokorsčine nekar. Obtu ty verni, naisi so iz gnade izveličani, so dolžni biti
pokorni tei postavi, kuliku nerveč premogo. D. Kai ie poprei v le-tim capitulu
skuzi perglihe inu temnu govuril, tu istu zdai na koncu zastopnu inu preprostu
govori inu vuči, koku ty verni, kadar so kersčeni inu skuzi to vero brumni pred
Bugom sturieni, se imaio deržati ž nih vudi. Per tim opomina zmisliti na ta
konec, lon, prid inu žold, kir ie vsakimu zuseb, timu grešniku ta večna smert,
timu vernimu ta večni leben, od Buga postavlen inu odločen.
KAi mi h timu porečemo[?] Bomo li mi tedai v
tim grehu prebivali[,] de ta gnada teim obilneši
bode[?] [2]Nekar taku. Mi, kir smo timu grehu umer-
li, koku bi mi potle hoteli v nim živeti[?] Ne[3] veiste
li vi, de mi vsi, kir smo na Jezusa Cristusa kers-
C čeni,
59
