Page 414 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 414
a kljub temu še zdaleč ne brezuspešno spreminjajo vedenjske vzorce svojih
uporabnikov.21
Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike
Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po katerih je postopal pri
prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino, naj bi bil tudi apologija tega
početja in obramba pred velikim nelagodjem, ki je zavoljo trojezičniške herezije
zraslo znotraj rimske cerkve, spremljalo Konstantinovo početje in dobilo tudi
formalni izraz v zaslišanju, ki mu je bil prevajalec podvržen na svoji poti v Rim.
Od slovanskega prevoda tega, izvorno grško pisanega traktata se je ohranil le
skromen fragment na enem pergamentnem listu, t. i. Hilferdingov makedonski cirilski
list,22 ki naj bi po ugotovitvah paleografske stroke nastal v času do 11. stoletja. Toda
kljub dejstvu, da je spomenik v zelo slabem stanju (je ves raztrgan in zmečkan, na
njem pa ni najti niti ene vrstice, ki ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval
vrsto emendacij, vseeno omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradigme, pri
21 Tak primer je uveljavitev pravnega reda med Slovani na Velikomoravskem. O (čeških) Slovanih
in njihovem bitju ter nehanju pred sprejetjem krščanstva in s slednjim povezanim sprejetjem
bizantinskega pravnega reda za laike poroča Christianova legenda takole: »Toda češki Slovani,
naseljeni po samim Arkturjem in predani čaščenju malikov, so živeli kakor neobrzdan konj: brez
zakona, brez kneza ali vladarja in brez mesta: klatili so se vsak zase kakor neumna živad, v tako
prostrani deželi so prebivali. Ko jih je nazadnje doletela pogubna kuga, so se, kot pripoveduje zgodba,
s prošnjo za dober nasvet in preroški izrek obrnili k neki vedeževalki. In ko so ga dobili, so ustanovili
mesto in mu dali ime Praga. Potem so našli nekega zelo bistroumnega in iznajdljivega moža, ki se
je le z oranjem ukvarjal, po imenu Přemysla, in si ga po izreku vedeževalke postavili za kneza ali
vladarja ter mu dali za ženo zgoraj imenovano devico vedeževalko.
Ko so bili tako končno rešeni raznih kužnih nesreč, so si za zgoraj imenovanim knezom stavili na
čelo vladarje ali vojvode iz njegovega potomstva, služeč podobam in malikom ter veselo darujoč
po poganskih običajih, dokler ni nazadnje vlada nad to deželo pripadla enemu iz rodu teh knezov,
Bořivoju po imenu.« (Christianova legenda 2, v: Středověké legendy o českých svetcích, Praha 1998,
83; prim. tudi Janez Zor, Anonimna ali Metodova homilija v Clozovem glagolitu, v Sveta brata
Ciril in Metod v zgodovinskih virih – ob 1100-letnici Metodove smrti, Ljubljana 1985, 255–277.)
Toda Slovani so skupaj z organizacijo cerkvene pokrajine v Velikomoravski in na Češkem (gl.
Christianova legenda 1, 2) dobili tudi Zakon sudnij ljudem (tj. sodni zakonik za laike), ki velja za
najstarejši pisani pravni vir v slovanskih jezikih. Gre za prevod in priredbo t. i. Ekloge, zakonika
bizantinskih inkonoborskih cesarjev Leva III. (675–741) in Konstantina V. Kopronymosa (718–
775). Ta zakonik je bil izdan najpozneje leta 726, Slovani pa so bili z njegovo priredbo včlenjeni v
krog pravno razvite bizantinske kulture.
22 Prevod je objavljen v Jonatan Vinkler, Prevajanje v srednjem veku – med translatio fidei, imperii
er studii, v: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, ur. Martina Ožbot, Ljubljana 2002, 30,
31.
414
uporabnikov.21
Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike
Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po katerih je postopal pri
prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino, naj bi bil tudi apologija tega
početja in obramba pred velikim nelagodjem, ki je zavoljo trojezičniške herezije
zraslo znotraj rimske cerkve, spremljalo Konstantinovo početje in dobilo tudi
formalni izraz v zaslišanju, ki mu je bil prevajalec podvržen na svoji poti v Rim.
Od slovanskega prevoda tega, izvorno grško pisanega traktata se je ohranil le
skromen fragment na enem pergamentnem listu, t. i. Hilferdingov makedonski cirilski
list,22 ki naj bi po ugotovitvah paleografske stroke nastal v času do 11. stoletja. Toda
kljub dejstvu, da je spomenik v zelo slabem stanju (je ves raztrgan in zmečkan, na
njem pa ni najti niti ene vrstice, ki ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval
vrsto emendacij, vseeno omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradigme, pri
21 Tak primer je uveljavitev pravnega reda med Slovani na Velikomoravskem. O (čeških) Slovanih
in njihovem bitju ter nehanju pred sprejetjem krščanstva in s slednjim povezanim sprejetjem
bizantinskega pravnega reda za laike poroča Christianova legenda takole: »Toda češki Slovani,
naseljeni po samim Arkturjem in predani čaščenju malikov, so živeli kakor neobrzdan konj: brez
zakona, brez kneza ali vladarja in brez mesta: klatili so se vsak zase kakor neumna živad, v tako
prostrani deželi so prebivali. Ko jih je nazadnje doletela pogubna kuga, so se, kot pripoveduje zgodba,
s prošnjo za dober nasvet in preroški izrek obrnili k neki vedeževalki. In ko so ga dobili, so ustanovili
mesto in mu dali ime Praga. Potem so našli nekega zelo bistroumnega in iznajdljivega moža, ki se
je le z oranjem ukvarjal, po imenu Přemysla, in si ga po izreku vedeževalke postavili za kneza ali
vladarja ter mu dali za ženo zgoraj imenovano devico vedeževalko.
Ko so bili tako končno rešeni raznih kužnih nesreč, so si za zgoraj imenovanim knezom stavili na
čelo vladarje ali vojvode iz njegovega potomstva, služeč podobam in malikom ter veselo darujoč
po poganskih običajih, dokler ni nazadnje vlada nad to deželo pripadla enemu iz rodu teh knezov,
Bořivoju po imenu.« (Christianova legenda 2, v: Středověké legendy o českých svetcích, Praha 1998,
83; prim. tudi Janez Zor, Anonimna ali Metodova homilija v Clozovem glagolitu, v Sveta brata
Ciril in Metod v zgodovinskih virih – ob 1100-letnici Metodove smrti, Ljubljana 1985, 255–277.)
Toda Slovani so skupaj z organizacijo cerkvene pokrajine v Velikomoravski in na Češkem (gl.
Christianova legenda 1, 2) dobili tudi Zakon sudnij ljudem (tj. sodni zakonik za laike), ki velja za
najstarejši pisani pravni vir v slovanskih jezikih. Gre za prevod in priredbo t. i. Ekloge, zakonika
bizantinskih inkonoborskih cesarjev Leva III. (675–741) in Konstantina V. Kopronymosa (718–
775). Ta zakonik je bil izdan najpozneje leta 726, Slovani pa so bili z njegovo priredbo včlenjeni v
krog pravno razvite bizantinske kulture.
22 Prevod je objavljen v Jonatan Vinkler, Prevajanje v srednjem veku – med translatio fidei, imperii
er studii, v: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, ur. Martina Ožbot, Ljubljana 2002, 30,
31.
414
