Page 393 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 393
III. CAP. 79
ni, kir se bo flissal dobrih dell. [15]Le-te riči ti govori
inu opominai inu svari zo vso oblastio inu nisče nema
tebe ferahtati.
TA III. CAP.
A. Vely, de kersčeniki povsod, pod kakeršno gosposčino, pod verno,
tursko oli aydovsko, prebivaio, de tei isti bodo v tih ričeh, kir neso
Bogu zubper, aku nim glih krivu, sylo na blagi oli na životu deio,
pokorni, od nee inu od drugih ludi, naisi neso verni, ništer hudiga
ne govore, temuč de se poštena flissaio inu vsem ludem dobruto iz-
kažo, de več tiga ne deio, kar so poprei, preden so kersčeniki ratali,
diali. B. Zastopnu pravi, de vsi ludy le iz gnade, milosti, dobrute
Božye, zavolo Cristusa bodo izvelyčani, skuzi ta kerst inu S. Duha
druguč royeni inu ponovleni, de taku rataio erbiči tiga večniga leb-
na. Inu le-ta leben zdaici na tim sveitu ne primo, temuč čakaio s
terdnim vupanem na nega po le-tim lebnu. Ta nim gvišnu duide.
C. Vely, de pridigary vse verne ostru veden opominaio, de se dobriga
flissaio, nih vero z dobrimi delli izkažo inu spryčaio, dober saad
pernesso, de ne bodo koker lyppe inu druga drivessa, kir lipu cveto
inu se zeleno, oli obeniga sadu ne pernesso. Inu de se pred vnucnim
dišputiranem inu kregom od tih iudovskih zapuvid, od špendie,
praznikov inu ličkakih vunanih Božyh slušbi varuio. De s teimi ne-
verniki, kecary, hudimi papežniki, kadar sebi ne puste dopoveidati,
obeniga tovarištva ne derže, zakai taki suio lastno volo grešio inu se
podvergo timu ferdamnenu; kar za teim piše, se lahku zastopi.
V ij Opomi-
393
ni, kir se bo flissal dobrih dell. [15]Le-te riči ti govori
inu opominai inu svari zo vso oblastio inu nisče nema
tebe ferahtati.
TA III. CAP.
A. Vely, de kersčeniki povsod, pod kakeršno gosposčino, pod verno,
tursko oli aydovsko, prebivaio, de tei isti bodo v tih ričeh, kir neso
Bogu zubper, aku nim glih krivu, sylo na blagi oli na životu deio,
pokorni, od nee inu od drugih ludi, naisi neso verni, ništer hudiga
ne govore, temuč de se poštena flissaio inu vsem ludem dobruto iz-
kažo, de več tiga ne deio, kar so poprei, preden so kersčeniki ratali,
diali. B. Zastopnu pravi, de vsi ludy le iz gnade, milosti, dobrute
Božye, zavolo Cristusa bodo izvelyčani, skuzi ta kerst inu S. Duha
druguč royeni inu ponovleni, de taku rataio erbiči tiga večniga leb-
na. Inu le-ta leben zdaici na tim sveitu ne primo, temuč čakaio s
terdnim vupanem na nega po le-tim lebnu. Ta nim gvišnu duide.
C. Vely, de pridigary vse verne ostru veden opominaio, de se dobriga
flissaio, nih vero z dobrimi delli izkažo inu spryčaio, dober saad
pernesso, de ne bodo koker lyppe inu druga drivessa, kir lipu cveto
inu se zeleno, oli obeniga sadu ne pernesso. Inu de se pred vnucnim
dišputiranem inu kregom od tih iudovskih zapuvid, od špendie,
praznikov inu ličkakih vunanih Božyh slušbi varuio. De s teimi ne-
verniki, kecary, hudimi papežniki, kadar sebi ne puste dopoveidati,
obeniga tovarištva ne derže, zakai taki suio lastno volo grešio inu se
podvergo timu ferdamnenu; kar za teim piše, se lahku zastopi.
V ij Opomi-
393
