Page 36 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 36
predguvor čez ta lyst
72. Atanazijeva ra v tiga praviga, di- na to oblubleno gnado inu milost Božyo zavolo Jezusa Cris-
veroizpoved, ki se niga Boga, Očeta, tusa. Vsaki človik, kir hoče to staro, pravo kersča[n]sko vero,
pričenja z besedami: Synu, S. Duha, inu katero ie sam Bug postavil inu od vseh imeiti hoče inu kir tiga
»Quicumque vult te druge articule, ko- človeka izveliča, hoče dobiti inu imeiti, ta isti mora nerpoprei
ker S. pismu vuči, veiditi inu znati ta pravi Božy stan v ti S. Troyci inu taku v Bu-
salvus esse, ante verovati inu deržati. ga verovati, koker nas ta Iogerska vera, katera v tim catehismu
omnia opus est, ut H timu izveličanu nei stoy inu ty otroci molio, inu ta Vera s. Atanazia inu ta niceniški
teneat catholicam zadosti verovati v concili iz S. pisma vuče.72 De zna inu veruie v to istorio od
fidem.« Njen avtor Buga inu de Cristus Božyga Synu, tu ie vse diane inu opravilu Cristusevu, koker so
ie bug inu človik, tu istu ty preroki inu evangelisti zapissali, koku ie tu človestvu
naj bi bil Atanazij umerl, gorivstal, de nase vzel, vučil, caihne delal, martran, umorien, od smerti vs-
iz Aleksandrije sidi v nebesih, pride tal, v nebessa šal, S. Duha poslal inu de pride soditi žive inu te
k nom na sodni mertve. Per tim de on tudi zna, zastopi inu terdnu veruie te
(296/298–373), ki da[n], temuč ie po- druge vse štuke, kir so v tim S. pismu, v ti celi Bibly zapissani,
se je v zgodovino treba, de vsaki suseb kir slišio h ti veri kersčanski, koker so ty zacramenti, sodni
veruie, de vse tu, kar dan, gorivstanene od te smerti, ta večni leben, tu ferdamnene
cerkve zapisal ie tih hudih inu nevernih etc.
predvsem z zgodnjo
formulacijo nauka o Inu raven tiga ie tudi potreba, de on terdnu veruie vsem
Božym bessedom, katere ie Bug skuzi očake, preroke, skuzi
Trojici nasproti ari- nega Synu inu iogre govuril inu zapissal, taku dobru tim nega
janstvu na koncilu v oblubom od nega Synu koker nega prytežom cilu terdnu, iz
Nikeji (325). Atanazij serva veruie, k nim pervoluie, za gvišne inu za risnične ima inu
derži. De kar ie kuli v ti Bibly od sturienih Božyh riči pissanu,
naj bi veroizpoved veruie, de so gvišnu sturiene, inu kar ie pissanu, de se ima
sestavil v Rimu za naprei še sturiti, de bode tu istu vse gvišnu sturienu inu
časa papeža Julija dopernessenu. S. Paul v nega lysteh to bessedo vero iemle za
I. (337–352). V Ata- tu terdnu, gvišnu inu stonovitu zevupane inu zanessene na to
nazijevo avtorstvo oblubleno gnado inu milost Božyo v Cristusu. De ta človik
je prvi podvomil timu evangeliu veruie, de Gospud Bug vsem ludem, kir veruio
v nega Synu, hoče iz gnade, zabston odpustiti vse grehe, rešiti
nizozemski pro- od Hudiča, od večne smerti inu od pekla inu nemu dati ta več-
testantski teolog
Gerrit Janszoon ni
Vos (Gerardus
Ioannes Vossius,
1577–1649), in sicer
v delu Dissertati-
ones Tres de Tribus
Symbolis, Apostolico,
Athanasiano et
Constantinopolita-
no (1642). Zaradi
omenjenega dvoma
se veroizpoved
ponekje poimenuje
tudi Psevdoatanazij-
ski kredo.
36
72. Atanazijeva ra v tiga praviga, di- na to oblubleno gnado inu milost Božyo zavolo Jezusa Cris-
veroizpoved, ki se niga Boga, Očeta, tusa. Vsaki človik, kir hoče to staro, pravo kersča[n]sko vero,
pričenja z besedami: Synu, S. Duha, inu katero ie sam Bug postavil inu od vseh imeiti hoče inu kir tiga
»Quicumque vult te druge articule, ko- človeka izveliča, hoče dobiti inu imeiti, ta isti mora nerpoprei
ker S. pismu vuči, veiditi inu znati ta pravi Božy stan v ti S. Troyci inu taku v Bu-
salvus esse, ante verovati inu deržati. ga verovati, koker nas ta Iogerska vera, katera v tim catehismu
omnia opus est, ut H timu izveličanu nei stoy inu ty otroci molio, inu ta Vera s. Atanazia inu ta niceniški
teneat catholicam zadosti verovati v concili iz S. pisma vuče.72 De zna inu veruie v to istorio od
fidem.« Njen avtor Buga inu de Cristus Božyga Synu, tu ie vse diane inu opravilu Cristusevu, koker so
ie bug inu človik, tu istu ty preroki inu evangelisti zapissali, koku ie tu človestvu
naj bi bil Atanazij umerl, gorivstal, de nase vzel, vučil, caihne delal, martran, umorien, od smerti vs-
iz Aleksandrije sidi v nebesih, pride tal, v nebessa šal, S. Duha poslal inu de pride soditi žive inu te
k nom na sodni mertve. Per tim de on tudi zna, zastopi inu terdnu veruie te
(296/298–373), ki da[n], temuč ie po- druge vse štuke, kir so v tim S. pismu, v ti celi Bibly zapissani,
se je v zgodovino treba, de vsaki suseb kir slišio h ti veri kersčanski, koker so ty zacramenti, sodni
veruie, de vse tu, kar dan, gorivstanene od te smerti, ta večni leben, tu ferdamnene
cerkve zapisal ie tih hudih inu nevernih etc.
predvsem z zgodnjo
formulacijo nauka o Inu raven tiga ie tudi potreba, de on terdnu veruie vsem
Božym bessedom, katere ie Bug skuzi očake, preroke, skuzi
Trojici nasproti ari- nega Synu inu iogre govuril inu zapissal, taku dobru tim nega
janstvu na koncilu v oblubom od nega Synu koker nega prytežom cilu terdnu, iz
Nikeji (325). Atanazij serva veruie, k nim pervoluie, za gvišne inu za risnične ima inu
derži. De kar ie kuli v ti Bibly od sturienih Božyh riči pissanu,
naj bi veroizpoved veruie, de so gvišnu sturiene, inu kar ie pissanu, de se ima
sestavil v Rimu za naprei še sturiti, de bode tu istu vse gvišnu sturienu inu
časa papeža Julija dopernessenu. S. Paul v nega lysteh to bessedo vero iemle za
I. (337–352). V Ata- tu terdnu, gvišnu inu stonovitu zevupane inu zanessene na to
nazijevo avtorstvo oblubleno gnado inu milost Božyo v Cristusu. De ta človik
je prvi podvomil timu evangeliu veruie, de Gospud Bug vsem ludem, kir veruio
v nega Synu, hoče iz gnade, zabston odpustiti vse grehe, rešiti
nizozemski pro- od Hudiča, od večne smerti inu od pekla inu nemu dati ta več-
testantski teolog
Gerrit Janszoon ni
Vos (Gerardus
Ioannes Vossius,
1577–1649), in sicer
v delu Dissertati-
ones Tres de Tribus
Symbolis, Apostolico,
Athanasiano et
Constantinopolita-
no (1642). Zaradi
omenjenega dvoma
se veroizpoved
ponekje poimenuje
tudi Psevdoatanazij-
ski kredo.
36
