Page 202 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 202
PREDGUVOR ČEZ TA LYST
vic ie s. Paul sam postavil, Rom. 3, kir taku piše: »Nu, zdai prez
tiga diane te postave, se ie ta pravica Božya rezodela inu sp-
ryčala skuzi to postavo inu skuzi te preroke, iest pag pravim
od le-te pravice Božye, kir pride skuzi to vero na Jezusa Cri-
stusa na vse inu čez vse te, kir veruio.«328 Inu Phil. 3 pravi: »De
328. Rim 3,21–22. iest bom v Cristusu naiden, de ne bom imel to muio pravyco,
329. Flp 3,9. kir iz te postave, temuč to, kir skuzi to vero v Cristusa pride,
tu ie ta pravica, katera od Buga tei veri bo persoiena.«329
330. Pravičin. Natu hočmo govoriti nerpoprei od te človeske pravice,
Cerkovnih pravd katera ie samo četerta. Iz le-tih človeskih štyrih pravic se
pravica ie dobra, le- mora ta ena ta cerkovna pravica imenovati, v ti bodo vse Mo-
pa, nucna, potrebna, izeseve postave od Božyh vunanih službi inu ceremoniev za-
oli prez vere v Jezusa
ne izveliča.
popadene. Bug ie bil tim Iudom vmei vsemi ludmi zuseb to
obrezo, te Moizeseve postave, tu farstvu, eno cerkov oli ta
tempel, te offre, praznike, mnogetere čudne Božye službe
inu druge riči dal inu gori postavil. Inu kateri Iud ie te iste
deržal inu dopernašal, ta isti ie bil brumen inu pravicin,330 ne-
kar pag pred Bugom, temuč le pred fary, pred gosposčino
inu pred gmaino. Zakai Bug tacih službi tim Iudom nei dal,
de bi oni skuzi nee pred Bugom pravični ratali, temuč de so
bile ene figure, pyldi inu pomeinene te prave pravice inu de
so nee napelovale na Cristusa, kateri sam ie ta naša popolno-
ma pravica, svetust inu modrust inu tu naše izveličane. Obtu,
kadar ie Cristus na ta sveit prišal inu tu, kar so te Moizeseve
službe pomeinile, v risnici dopernessil, so te iste nehale inu
doli postavlene. Kateri Iud ie izveličan, ta isti nei izveličan za
tacih vunanih Božyh službi volo, temuč, kir ie veroval tei
oblubi Božy od ženskiga semena, tu ie, v Cristusa. Glih taku
per sadašnim našim času, kadar en človik ie kerstčen,
rad
202
vic ie s. Paul sam postavil, Rom. 3, kir taku piše: »Nu, zdai prez
tiga diane te postave, se ie ta pravica Božya rezodela inu sp-
ryčala skuzi to postavo inu skuzi te preroke, iest pag pravim
od le-te pravice Božye, kir pride skuzi to vero na Jezusa Cri-
stusa na vse inu čez vse te, kir veruio.«328 Inu Phil. 3 pravi: »De
328. Rim 3,21–22. iest bom v Cristusu naiden, de ne bom imel to muio pravyco,
329. Flp 3,9. kir iz te postave, temuč to, kir skuzi to vero v Cristusa pride,
tu ie ta pravica, katera od Buga tei veri bo persoiena.«329
330. Pravičin. Natu hočmo govoriti nerpoprei od te človeske pravice,
Cerkovnih pravd katera ie samo četerta. Iz le-tih človeskih štyrih pravic se
pravica ie dobra, le- mora ta ena ta cerkovna pravica imenovati, v ti bodo vse Mo-
pa, nucna, potrebna, izeseve postave od Božyh vunanih službi inu ceremoniev za-
oli prez vere v Jezusa
ne izveliča.
popadene. Bug ie bil tim Iudom vmei vsemi ludmi zuseb to
obrezo, te Moizeseve postave, tu farstvu, eno cerkov oli ta
tempel, te offre, praznike, mnogetere čudne Božye službe
inu druge riči dal inu gori postavil. Inu kateri Iud ie te iste
deržal inu dopernašal, ta isti ie bil brumen inu pravicin,330 ne-
kar pag pred Bugom, temuč le pred fary, pred gosposčino
inu pred gmaino. Zakai Bug tacih službi tim Iudom nei dal,
de bi oni skuzi nee pred Bugom pravični ratali, temuč de so
bile ene figure, pyldi inu pomeinene te prave pravice inu de
so nee napelovale na Cristusa, kateri sam ie ta naša popolno-
ma pravica, svetust inu modrust inu tu naše izveličane. Obtu,
kadar ie Cristus na ta sveit prišal inu tu, kar so te Moizeseve
službe pomeinile, v risnici dopernessil, so te iste nehale inu
doli postavlene. Kateri Iud ie izveličan, ta isti nei izveličan za
tacih vunanih Božyh službi volo, temuč, kir ie veroval tei
oblubi Božy od ženskiga semena, tu ie, v Cristusa. Glih taku
per sadašnim našim času, kadar en človik ie kerstčen,
rad
202
