Page 116 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 116
TA I. LYST H TIM CORINTARIEM.
220. Šlišali. digar ne kersčenik nema ž nega kunštio čez druge se vzdigovati, ne zdražbe v
ti cerqvi začenati; vely, de na nega, Apolla inu na te iogre gledaio inu na nih
A en navuk vzamo, ty se ž nih d/a/ruvi, kir /s/o bili veliki inu mnogeteri, nigdir
Hvala sturi pridiga- neso offertovali, ne z nikomer kregali, inu de vsaki rezmisli, kar eden umei oli
rie prešerne, tadlane ie v kaki oblasti, tu on vse le od Buga ima inu nekar od sam sebe. Per tim nee
pohlevne, obtu imaio štraifa inu se nim špota, kir so govurili: »Mi veimo prez tih iogrov, kai ima-
gledati, de ž nih mo diati inu verovati, de v nebessa pridemo inu de nom dobru bode.« Na tu
oppravilom inu rai- pravi k nim, de nisče zavolo te vere oli kunšti, koker malu ty iogri, se nemaio
tingo obstoye na velike časti oli dobriga lebna na tim sveitu troštati, temuč le vseh žlaht na-
sodni dan. dlug. Obtu, de v takih revah inu izkušnavah per veri obstoymo do konca, ie
ii. Cor. vi, potreba, de se veden od drugih vučimo, pridige poslušamo inu beremo. Potle
sebe pruti nim zagovarie, de on nee ne štraifa iz souvraštva, temuč iz prave
očine lubezni, zakai in nih ta pravi duhovski oča, kir ie nee ž nega pridigo na
kersčansko vero preobernil inu rodyl h timu večnimu lebnu. C. Opomina, de za
nim hodio, tu ie, de za nega vuk terdnu derže, zakai nega vuk ie stonovitin,
se tam tar tam ne preobrača inu ne preminuie koker tih falš pridigariev, on
povsod glih, v eni viži vuči, koker tu bodo od nega mlaišiga Timotesa slhiša-
li.220 Potle pritij ž nega prihodom tim offertnim vučenikom, kir so le marine
izkladali inu klafali inu basne pravili na pridigi inu ništer prov nucniga inu
iz serca vučili, de bi ludie od nih vuka brumniši ratali, zakai per pravi evan-
geliski pridigi ie vselei S. Duh, ta isti tih zveistih poslušavcev serca naklana,
de taki pridigi veruio, pokuro deio, lubio suiga bližniga inu se zo vsem derže
Zpo Božy bessedi.
A take nas derži sledni človik, koker za slu-
žabnike Cristusove inu za šaffarie tih skriv-
nih Božyh riči. [2]Nu, na tih šaffaryh se drugiga ne
isče, temuč de bodo zveisti naideni. [3]Meni ie ena
mahina reč, kir bom od vas soyen oli od eniga
človeskiga dne inu iest se tudi sam sebe ne sodim.
M[4] uia veist obene hude riči ne vei na sebi, oli
skuzi
116
220. Šlišali. digar ne kersčenik nema ž nega kunštio čez druge se vzdigovati, ne zdražbe v
ti cerqvi začenati; vely, de na nega, Apolla inu na te iogre gledaio inu na nih
A en navuk vzamo, ty se ž nih d/a/ruvi, kir /s/o bili veliki inu mnogeteri, nigdir
Hvala sturi pridiga- neso offertovali, ne z nikomer kregali, inu de vsaki rezmisli, kar eden umei oli
rie prešerne, tadlane ie v kaki oblasti, tu on vse le od Buga ima inu nekar od sam sebe. Per tim nee
pohlevne, obtu imaio štraifa inu se nim špota, kir so govurili: »Mi veimo prez tih iogrov, kai ima-
gledati, de ž nih mo diati inu verovati, de v nebessa pridemo inu de nom dobru bode.« Na tu
oppravilom inu rai- pravi k nim, de nisče zavolo te vere oli kunšti, koker malu ty iogri, se nemaio
tingo obstoye na velike časti oli dobriga lebna na tim sveitu troštati, temuč le vseh žlaht na-
sodni dan. dlug. Obtu, de v takih revah inu izkušnavah per veri obstoymo do konca, ie
ii. Cor. vi, potreba, de se veden od drugih vučimo, pridige poslušamo inu beremo. Potle
sebe pruti nim zagovarie, de on nee ne štraifa iz souvraštva, temuč iz prave
očine lubezni, zakai in nih ta pravi duhovski oča, kir ie nee ž nega pridigo na
kersčansko vero preobernil inu rodyl h timu večnimu lebnu. C. Opomina, de za
nim hodio, tu ie, de za nega vuk terdnu derže, zakai nega vuk ie stonovitin,
se tam tar tam ne preobrača inu ne preminuie koker tih falš pridigariev, on
povsod glih, v eni viži vuči, koker tu bodo od nega mlaišiga Timotesa slhiša-
li.220 Potle pritij ž nega prihodom tim offertnim vučenikom, kir so le marine
izkladali inu klafali inu basne pravili na pridigi inu ništer prov nucniga inu
iz serca vučili, de bi ludie od nih vuka brumniši ratali, zakai per pravi evan-
geliski pridigi ie vselei S. Duh, ta isti tih zveistih poslušavcev serca naklana,
de taki pridigi veruio, pokuro deio, lubio suiga bližniga inu se zo vsem derže
Zpo Božy bessedi.
A take nas derži sledni človik, koker za slu-
žabnike Cristusove inu za šaffarie tih skriv-
nih Božyh riči. [2]Nu, na tih šaffaryh se drugiga ne
isče, temuč de bodo zveisti naideni. [3]Meni ie ena
mahina reč, kir bom od vas soyen oli od eniga
človeskiga dne inu iest se tudi sam sebe ne sodim.
M[4] uia veist obene hude riči ne vei na sebi, oli
skuzi
116
