Page 111 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 111
TA II. CAP. 30
ie skuzi tako nega nizko pridigo veliku ludi od te iudovske inu aydovske vere
na to kersčansko preobernil inu z mnogeterimi daruvi obdelil. Per tim pravi,
de ta nervegši, bulši modrost, kir človeka izveliča, se navuči iz tiga evange-
lia, od katere modrusti ty viudi, velaki, doctary inu modri tiga svita od sa-
mi sebe, prez pridige tiga evangelia, ništer ne veido inu ne zastopio. B. Pra-
vi, de to skrivno modrost Božyo inu navuk, de Bug le te, kir v Cristusa
veruio, izveliča, ty pridigary nemaio od sami sebe, iz suie zastopnosti, temuč
od S. Duha skuzi to pridigo, koker Cristus tudi pravi h Petru, Math. 16:
»Messu inu kry nei tebi rezodelu, de ti mene znas,213 temuč mui oča, kir ie v 213. Znaš.
nebessih.«214 Ta naturski človik, tu ie, en človik ž nega dušo, pametio inu 214. Mt 16,17.
zastopnostio, kir nei skuzi ta kerst, bessedo Božyo od S. Duha drugučroyen,
ponovlen inu navučen, ta to skrivno, čudno missal ino volo Božyo, de le za- 215. Jn 3,1–12,
volo te vere v Jezusa te izvolene ludi izveliča, nigdar ne more spoznati inu Flp 3,5–11.
zastopiti. Nicodemus inu Paulus sta oba naturska modra inu vučena bila, 216. Ni mogoče, da
oli dotle nesta S. Duha ne vere v Jezusa imeila, nesta porodniga greha prov bi kdo brez filozofije
znala, ne od Cristusa, zakai ie človik ratal inu umerl, ništer veidila. Iohan razumel teologijo.
I3, Phil. 3.215 217. Prevodna reši
Nu iest, mui bratie, kadar sem q vom bil prišal, ne- A tev »(gruntana)« po
sem bil prišal z vissokimi bessedami oli z veliko »Ubi incipit philo- snema L1545: »5Auff
sophus, ibi definit das ewer glaube be
theologus.«216 stehe / nicht auff
modrustio vom oznanovati tu pryčovane Božye. [2]Za- En kersčenik nema Menschen weisheit
kai iest nesem šacal za veliku kai drugiga umeiti vmei po človeski zastop / sondern auff Got
vami, samuč Jezusa Cristusa inu tiga istiga cryžaniga. nosti inu modrusti, tes krafft.«
temuč po Božy bes- V: » 5ut fides vestra
sedi verovati. non sit in sapien
[3]Inu iest sem bil v ti šibkosti, strahom inu z velikim i. Cor. i, tia hominum, sed in
trepetanem per vas [4]inu muia besseda inu muia pridi- Acto. xviii, virtute Dei.«
ga nei bila v lepih, kunštnih bessedah te človeske mo- ii. Pet. i,
Esa. lxiiii.
drusti, temuč v tim izkazanu tiga Duha inu te moči, [5]
de ta vaša vera ne bo (gruntana)217 na tei človeski mo-
drusti, temuč na Božii moči. [6]Sice mi govorimo to
modrost vmei popolnomi, nekar pag to modrost ti-
B ii ga
111
ie skuzi tako nega nizko pridigo veliku ludi od te iudovske inu aydovske vere
na to kersčansko preobernil inu z mnogeterimi daruvi obdelil. Per tim pravi,
de ta nervegši, bulši modrost, kir človeka izveliča, se navuči iz tiga evange-
lia, od katere modrusti ty viudi, velaki, doctary inu modri tiga svita od sa-
mi sebe, prez pridige tiga evangelia, ništer ne veido inu ne zastopio. B. Pra-
vi, de to skrivno modrost Božyo inu navuk, de Bug le te, kir v Cristusa
veruio, izveliča, ty pridigary nemaio od sami sebe, iz suie zastopnosti, temuč
od S. Duha skuzi to pridigo, koker Cristus tudi pravi h Petru, Math. 16:
»Messu inu kry nei tebi rezodelu, de ti mene znas,213 temuč mui oča, kir ie v 213. Znaš.
nebessih.«214 Ta naturski človik, tu ie, en človik ž nega dušo, pametio inu 214. Mt 16,17.
zastopnostio, kir nei skuzi ta kerst, bessedo Božyo od S. Duha drugučroyen,
ponovlen inu navučen, ta to skrivno, čudno missal ino volo Božyo, de le za- 215. Jn 3,1–12,
volo te vere v Jezusa te izvolene ludi izveliča, nigdar ne more spoznati inu Flp 3,5–11.
zastopiti. Nicodemus inu Paulus sta oba naturska modra inu vučena bila, 216. Ni mogoče, da
oli dotle nesta S. Duha ne vere v Jezusa imeila, nesta porodniga greha prov bi kdo brez filozofije
znala, ne od Cristusa, zakai ie človik ratal inu umerl, ništer veidila. Iohan razumel teologijo.
I3, Phil. 3.215 217. Prevodna reši
Nu iest, mui bratie, kadar sem q vom bil prišal, ne- A tev »(gruntana)« po
sem bil prišal z vissokimi bessedami oli z veliko »Ubi incipit philo- snema L1545: »5Auff
sophus, ibi definit das ewer glaube be
theologus.«216 stehe / nicht auff
modrustio vom oznanovati tu pryčovane Božye. [2]Za- En kersčenik nema Menschen weisheit
kai iest nesem šacal za veliku kai drugiga umeiti vmei po človeski zastop / sondern auff Got
vami, samuč Jezusa Cristusa inu tiga istiga cryžaniga. nosti inu modrusti, tes krafft.«
temuč po Božy bes- V: » 5ut fides vestra
sedi verovati. non sit in sapien
[3]Inu iest sem bil v ti šibkosti, strahom inu z velikim i. Cor. i, tia hominum, sed in
trepetanem per vas [4]inu muia besseda inu muia pridi- Acto. xviii, virtute Dei.«
ga nei bila v lepih, kunštnih bessedah te človeske mo- ii. Pet. i,
Esa. lxiiii.
drusti, temuč v tim izkazanu tiga Duha inu te moči, [5]
de ta vaša vera ne bo (gruntana)217 na tei človeski mo-
drusti, temuč na Božii moči. [6]Sice mi govorimo to
modrost vmei popolnomi, nekar pag to modrost ti-
B ii ga
111
