Page 678 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 678
je rekel, in se je zgodilo, ne da bi Gospod zapovedal? (Žal 3,37); Sin, odpelji svoje
otroke in se čimprej preseli v Medijo! Zakaj verjamem Božji besedi o Ninivah, ki
jo je izrekel Nahum: Vse se bo izpolnilo in prišlo nad Sur in nad Ninive, vse, kar
so napovedovali Izraelovi preroki, ki jih je Bog poslal, vse se bo uresničilo, nobena
beseda ne bo izzvenela v prazno, vse se bo zgodilo ob svojem času, in v Mediji bo bolj
varno kakor v Asiriji in Babilonu. Zato vem in verjamem, da se bo vse, kar je Bog
napovedal, izpolnilo in zgodilo in da nobena beseda ne bo padla v prazno (Tob 13,4);
Bog očetov in Gospod usmiljenja, ki si vse naredil s svojo besedo (Mdr 9,1); Tako
naj bi tvoji sinovi, ki si jih vzljubil, Gospod, razumeli, da človeka ne more nahraniti
pridelek zemeljskih sadov, temveč da tvoja beseda ohranja tiste, ki vate zaupajo
(Mdr 16,26); /…/ je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola,
kakor srepogled bojevnika poletela v sredo pogubi izročene dežele (Mdr 18,15);
Zdaj se bom spomnil na Gospodova dela, pripovedoval bom to, kar sem videl. Na
Gospodove besede so nastala njegova dela (Sir 42,15).
V Novi zavezi »ustvarjalna moč« govorice ni več toliko prisotna. V SSP se pojavi
na vsega treh mestih, in sicer: On je odsvit njegovega veličastja in odtis njegovega
obstoja, z besedo svoje moči nosi vse (Hebr 1,3); Po veri spoznavamo, da so bili
svetovi urejeni z Božjo besedo, tako da je to, kar se vidi, nastalo iz tega, kar se ne kaže
(Hebr 11,3); Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in da
zemlja po Božji besedi obstaja iz vode in prek vode. Sedanje nebo in zemljo pa ista
beseda hrani za ogenj, ohranja ju za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi (2 Pt
3,5,7).
Bog v Svetem pismu človeka opozarja, da je drugačen od njegovih predstav. V Stari
zavezi ga vedno znova opominja na moč in odločujočo vlogo svoje besede, od katere
je odvisen ves njegov obstoj. V Novi zavezi se ta odnos obrne. Kristusova smrt na
križu pomeni za kristjana začetek medsebojne komunikacije. Razumeti in sprejeti
Kristusovo trpljenje, pomeni razumeti lastno bivanje in predvsem razumeti lastno
govorico. Kakor Bog tudi človek s svojo besedo ustvarja najprej sebe, potem v
neštevilnih medsebojnih odnosih svet in ljudi, tako rekoč v vsaki njegovi besedi je
skrita ustvarjalna moč, vsaka beseda ima nadih vstajenja, zmage življenja nad smrtjo.
Jezik teologije ali teološka govorica sloni na Bibliji, vendar svoje motive črpa tudi iz
moderne lingvistične znanosti in šele s pomočjo moderne lingvistike lahko na novo
odkrivamo bogastvo Biblije in interkomunikacijskih možnosti, ki jih ima krščanstvo,
da bi našlo stik s svojo izgubljeno razsežnostjo, z razsežnostjo človeške govorice.
678
otroke in se čimprej preseli v Medijo! Zakaj verjamem Božji besedi o Ninivah, ki
jo je izrekel Nahum: Vse se bo izpolnilo in prišlo nad Sur in nad Ninive, vse, kar
so napovedovali Izraelovi preroki, ki jih je Bog poslal, vse se bo uresničilo, nobena
beseda ne bo izzvenela v prazno, vse se bo zgodilo ob svojem času, in v Mediji bo bolj
varno kakor v Asiriji in Babilonu. Zato vem in verjamem, da se bo vse, kar je Bog
napovedal, izpolnilo in zgodilo in da nobena beseda ne bo padla v prazno (Tob 13,4);
Bog očetov in Gospod usmiljenja, ki si vse naredil s svojo besedo (Mdr 9,1); Tako
naj bi tvoji sinovi, ki si jih vzljubil, Gospod, razumeli, da človeka ne more nahraniti
pridelek zemeljskih sadov, temveč da tvoja beseda ohranja tiste, ki vate zaupajo
(Mdr 16,26); /…/ je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola,
kakor srepogled bojevnika poletela v sredo pogubi izročene dežele (Mdr 18,15);
Zdaj se bom spomnil na Gospodova dela, pripovedoval bom to, kar sem videl. Na
Gospodove besede so nastala njegova dela (Sir 42,15).
V Novi zavezi »ustvarjalna moč« govorice ni več toliko prisotna. V SSP se pojavi
na vsega treh mestih, in sicer: On je odsvit njegovega veličastja in odtis njegovega
obstoja, z besedo svoje moči nosi vse (Hebr 1,3); Po veri spoznavamo, da so bili
svetovi urejeni z Božjo besedo, tako da je to, kar se vidi, nastalo iz tega, kar se ne kaže
(Hebr 11,3); Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in da
zemlja po Božji besedi obstaja iz vode in prek vode. Sedanje nebo in zemljo pa ista
beseda hrani za ogenj, ohranja ju za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi (2 Pt
3,5,7).
Bog v Svetem pismu človeka opozarja, da je drugačen od njegovih predstav. V Stari
zavezi ga vedno znova opominja na moč in odločujočo vlogo svoje besede, od katere
je odvisen ves njegov obstoj. V Novi zavezi se ta odnos obrne. Kristusova smrt na
križu pomeni za kristjana začetek medsebojne komunikacije. Razumeti in sprejeti
Kristusovo trpljenje, pomeni razumeti lastno bivanje in predvsem razumeti lastno
govorico. Kakor Bog tudi človek s svojo besedo ustvarja najprej sebe, potem v
neštevilnih medsebojnih odnosih svet in ljudi, tako rekoč v vsaki njegovi besedi je
skrita ustvarjalna moč, vsaka beseda ima nadih vstajenja, zmage življenja nad smrtjo.
Jezik teologije ali teološka govorica sloni na Bibliji, vendar svoje motive črpa tudi iz
moderne lingvistične znanosti in šele s pomočjo moderne lingvistike lahko na novo
odkrivamo bogastvo Biblije in interkomunikacijskih možnosti, ki jih ima krščanstvo,
da bi našlo stik s svojo izgubljeno razsežnostjo, z razsežnostjo človeške govorice.
678
