Page 677 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 677
jaznejši luči: »V tistem času je četrtni oblastnik Herod slišal govorice o Jezusu«
(Mt 14,1). Pri Trubarju besedo »govorice« zamenja »glas«: »V tim istim času, vsliši
Erodeš četertiga deila kral, ta glas od Iezusa« Govorica in »glas« v tej zvezi pomeni
napoved nečesa novega, naznanilo novega Človeka, ki bo človeka odrešil zaradi
njegove odločitve za »hudo«, za greh. V Novi zavezi se problem pomešanih jezikov
»razreši« z binkoštnim dogodkom. »Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom,
ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim
Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati« (Apd
2,3–4). Pri Trubarju je Apd 2,4: »Inu ſo vſi polni poſtali tiga ſuetiga Duha, inu ſazhno
z drugimi Ieſiki gouoriti, koker ie ta Duh dal nim izreči.« Ko se je človek ob drevesu
dobrega in hudega svobodno odločil za »hudo«, mu je po odrešenju ostala možnost
odločitve za dobro. Kristus je človeka s svojo daritvijo na križu odrešil in mu na novo
vzpostavil dialog, in to dialog po svoji zapovedi ljubezni.
Ustvarjalna moč biblične govorice
Človek je v nenehni skušnjavi, da bi izenačil stvarnost s svojo govorico, in prav to
lahko še poveča razdaljo med njim in stvarnostjo. Celotno Sveto pismo se bori proti
malikovanju in nerealni podobi sveta, ki nastaja v človeški govorici. Na številnih
mestih Stare zaveze govori o ustvarjalni moči božje besede, ki je naproti človekovi
avtoritativna, neizpodbitna, nanjo se človek lahko dokončno zanese. Sveto pismo
prinaša božjo besedo kot ustvarjalno, delujočo: Bog je rekel: 'Bodi svetloba!' In
nastala je svetloba … (1 Mz 1,3–29); Gospod pa je rekel Mojzesu: 'Je mar Gospodova
roka prekratka? Zdaj boš videl, ali se bo moja beseda zate uresničila ali ne' (4 Mz
11,23); Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril
(4Mz 14,17); Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče
in ne stori, govori in ne izpolni? (4 Mz 23,19); Tudi nobena beseda od vsega dobrega,
kar je gospod govoril v prid Izraelovi hiši, ni ostala neizpolnjena; vse so se izpolnile
(Joz 21,45); Glejte, jaz danes nastopam pot vse zemlje. Spoznajte torej z vsem srcem
in z vso dušo, da ni izpadla niti ena beseda od vseh dobrih besed, ki vam jih je
govoril Gospod, vaš Bog. Vse so se izpolnile in niti ena beseda ni izpadla (Joz 23,14);
Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako bo z mojo
besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar
sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal (Iz 55,10–11); Z gospodovo besedo
so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njegova vojska (Ps 33,6); Poslal je
svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam (Ps 107,20); Kdo je tisti,
677
(Mt 14,1). Pri Trubarju besedo »govorice« zamenja »glas«: »V tim istim času, vsliši
Erodeš četertiga deila kral, ta glas od Iezusa« Govorica in »glas« v tej zvezi pomeni
napoved nečesa novega, naznanilo novega Človeka, ki bo človeka odrešil zaradi
njegove odločitve za »hudo«, za greh. V Novi zavezi se problem pomešanih jezikov
»razreši« z binkoštnim dogodkom. »Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom,
ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim
Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati« (Apd
2,3–4). Pri Trubarju je Apd 2,4: »Inu ſo vſi polni poſtali tiga ſuetiga Duha, inu ſazhno
z drugimi Ieſiki gouoriti, koker ie ta Duh dal nim izreči.« Ko se je človek ob drevesu
dobrega in hudega svobodno odločil za »hudo«, mu je po odrešenju ostala možnost
odločitve za dobro. Kristus je človeka s svojo daritvijo na križu odrešil in mu na novo
vzpostavil dialog, in to dialog po svoji zapovedi ljubezni.
Ustvarjalna moč biblične govorice
Človek je v nenehni skušnjavi, da bi izenačil stvarnost s svojo govorico, in prav to
lahko še poveča razdaljo med njim in stvarnostjo. Celotno Sveto pismo se bori proti
malikovanju in nerealni podobi sveta, ki nastaja v človeški govorici. Na številnih
mestih Stare zaveze govori o ustvarjalni moči božje besede, ki je naproti človekovi
avtoritativna, neizpodbitna, nanjo se človek lahko dokončno zanese. Sveto pismo
prinaša božjo besedo kot ustvarjalno, delujočo: Bog je rekel: 'Bodi svetloba!' In
nastala je svetloba … (1 Mz 1,3–29); Gospod pa je rekel Mojzesu: 'Je mar Gospodova
roka prekratka? Zdaj boš videl, ali se bo moja beseda zate uresničila ali ne' (4 Mz
11,23); Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril
(4Mz 14,17); Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče
in ne stori, govori in ne izpolni? (4 Mz 23,19); Tudi nobena beseda od vsega dobrega,
kar je gospod govoril v prid Izraelovi hiši, ni ostala neizpolnjena; vse so se izpolnile
(Joz 21,45); Glejte, jaz danes nastopam pot vse zemlje. Spoznajte torej z vsem srcem
in z vso dušo, da ni izpadla niti ena beseda od vseh dobrih besed, ki vam jih je
govoril Gospod, vaš Bog. Vse so se izpolnile in niti ena beseda ni izpadla (Joz 23,14);
Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako bo z mojo
besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar
sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal (Iz 55,10–11); Z gospodovo besedo
so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njegova vojska (Ps 33,6); Poslal je
svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam (Ps 107,20); Kdo je tisti,
677
