Page 675 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 675
izraz besěda »pogovor« domnevno razvil prek pomena »pogovor skupaj sedečih
ljudi' (be = skupaj, sed- = sedeti, torej sedenje skupaj). Od tod upravičeno sklepamo,
da že izraz sam pomeni neko dogajanje, dejanje ali proces med dvema osebama, med
ljudmi in je torej najizrazitejši izraz dialoškosti.
Beseda se v sintagmi Gospodova beseda pojavlja 121-krat in 16-krat v sintagmi
Božja beseda. Gospodova ali božja beseda v Stari zavezi največkrat nastopa v osebni
obliki, saj SSP v največ primerih navaja: »Gospodova (božja) beseda se je zgodila,«
medtem ko Dalmatinova Biblija 1584 v istih primerih navaja: »Gospodova (božja)
beseda je pristopila.« Pristopiti pa po SSKJ pomeni »stopiti h komu«, torej lahko
trdimo, da dejanje besede v izvirnem pomenu ni odvisno od človeka temveč od Boga,
saj je pobuda pri Bogu in naslovljenec je človek. Torej odnos besede med Bogom in
človekom v izvirni obliki nastaja samo v tej smeri: Bog – človek, šele kasneje se ta
odnos obrne v smer: človek – Bog.
Prva navedba: »Gospodova beseda« se v stari zavezi pojavi v 1 Mz 15,1, pri čemer
sintagma sama nadomešča poved »Bog je dejal«: »Po teh dogodkih se je Abramu v
videnju zgodila Gospodova beseda, rekoč: 'Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje
plačilo bo zelo veliko'« (1 Mz 15,1).
V Novi zavezi se »beseda« pojavi prvič iz človeških ust, in to pri Mt 2,9, ko so modri
napoteni na kraj, kjer je rojen Jezus, učlovečena Beseda: »Po kraljevih besedah so se
modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni
obstala nad krajem, kjer je bilo dete« (Mt 2,9). Takoj za tem v Novi zavezi spregovori
Janez Krstnik »z besedami: 'Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!'«
(Mt 3,2) in v tretjem primeru spregovori Jezus: »On pa je odgovoril: 'Pisano je:
Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust'«
(Mt 4,4).
Na koncu Nove zaveze je v Razodetju znova poudarek na »besedi«, ki pričuje o Jezusu
Kristusu, razodeti Božji besedi: »Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi
pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi. Sporočil ga je po svojem
angelu svojemu služabniku Janezu. Ta je pričeval za Božjo besedo in za pričevanje
Jezusa Kristusa: za vse, kar je videl. Blagor tistemu, ki bere, in tistim, ki poslušajo
besede tega prerokovanja in izpolnjujejo, kar je zapisano v njem!« (Raz 1,1-3) Če
sklenemo z navedbo v Razodetju: »Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on,
ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega« (Raz 1,8), lahko izpostavimo moč biblične
govorice v božji besedi, ki je namenjena človeku.
675
ljudi' (be = skupaj, sed- = sedeti, torej sedenje skupaj). Od tod upravičeno sklepamo,
da že izraz sam pomeni neko dogajanje, dejanje ali proces med dvema osebama, med
ljudmi in je torej najizrazitejši izraz dialoškosti.
Beseda se v sintagmi Gospodova beseda pojavlja 121-krat in 16-krat v sintagmi
Božja beseda. Gospodova ali božja beseda v Stari zavezi največkrat nastopa v osebni
obliki, saj SSP v največ primerih navaja: »Gospodova (božja) beseda se je zgodila,«
medtem ko Dalmatinova Biblija 1584 v istih primerih navaja: »Gospodova (božja)
beseda je pristopila.« Pristopiti pa po SSKJ pomeni »stopiti h komu«, torej lahko
trdimo, da dejanje besede v izvirnem pomenu ni odvisno od človeka temveč od Boga,
saj je pobuda pri Bogu in naslovljenec je človek. Torej odnos besede med Bogom in
človekom v izvirni obliki nastaja samo v tej smeri: Bog – človek, šele kasneje se ta
odnos obrne v smer: človek – Bog.
Prva navedba: »Gospodova beseda« se v stari zavezi pojavi v 1 Mz 15,1, pri čemer
sintagma sama nadomešča poved »Bog je dejal«: »Po teh dogodkih se je Abramu v
videnju zgodila Gospodova beseda, rekoč: 'Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje
plačilo bo zelo veliko'« (1 Mz 15,1).
V Novi zavezi se »beseda« pojavi prvič iz človeških ust, in to pri Mt 2,9, ko so modri
napoteni na kraj, kjer je rojen Jezus, učlovečena Beseda: »Po kraljevih besedah so se
modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni
obstala nad krajem, kjer je bilo dete« (Mt 2,9). Takoj za tem v Novi zavezi spregovori
Janez Krstnik »z besedami: 'Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!'«
(Mt 3,2) in v tretjem primeru spregovori Jezus: »On pa je odgovoril: 'Pisano je:
Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust'«
(Mt 4,4).
Na koncu Nove zaveze je v Razodetju znova poudarek na »besedi«, ki pričuje o Jezusu
Kristusu, razodeti Božji besedi: »Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi
pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi. Sporočil ga je po svojem
angelu svojemu služabniku Janezu. Ta je pričeval za Božjo besedo in za pričevanje
Jezusa Kristusa: za vse, kar je videl. Blagor tistemu, ki bere, in tistim, ki poslušajo
besede tega prerokovanja in izpolnjujejo, kar je zapisano v njem!« (Raz 1,1-3) Če
sklenemo z navedbo v Razodetju: »Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on,
ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega« (Raz 1,8), lahko izpostavimo moč biblične
govorice v božji besedi, ki je namenjena človeku.
675
