Page 672 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 672
u pripisuje posvečenje, zato je tudi zakramentalno življenje življenje Svetega
Duha kot sicer sploh krščansko življenje.«86 V nemškem predgovoru k Ta prvi deil
tiga Noviga testamenta 1582 razlaga svojo teologijo, ki temelji na Svetem pismu: »Od
Boga izbrani Kranjci, Štajerci, Korošci in drugi Slovenci, visokega ali nizkega stanu,
grofje, gospoščina, vitezi, plemenitaši, meščani in preprosto kmečko ljudstvo, so tako
kot drugi, po milosti in volji Svetega Duha, iz slovenskih in nemških pridig ter knjig
spoznali in sprejeli pravo vero o Božjem bistvu v Sveti Trojici in njegovi volji, kot je
bilo prej nakazano, tako da vedo, temeljito razumejo, resnično verujejo ter javno tudi
v preganjanju stanovitno izpovedujejo, da je le naš gospod Jezus Kristus, sin Boga
in Marije, s popolno pokornostjo, zaslugami, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem vsem,
ki se želijo resnično spokoriti in resnično verujejo, prislužil in pridobil pri svojem
nebeškem očetu božjo naklonjenost, milost, odpuščanje vseh grehov, odrešenje večnega
prekletstva ter večno življenje.«87 Svetopisemska beseda, iz katere človek črpa moč za
svoje krščansko življenje, je navdahnjena od Svetega Duha. Vendar pa ima beseda
kot temelj človeškega jezika svojo dialoško funkcijo v človekovi komunikaciji, ki mu
omogoča, da sploh biva kot človek.
Teološki vidiki človeške besede
Med človeško in božjo besedo obstaja sorodnost v njeni notranji vsebini in zunanji
obliki, čeprav se formalno božja beseda ne razlikuje od človeške. Ko govorimo o
božji besedi, izhajamo iz razodetja: »Kriterij za božjo besedo je navdih božjega Duha
in sicer tako, da vse, kar je napisano (Sveto pismo) in oznanjano (božje izročilo),
predstavlja delo človeka, vendar ima božjo avtoritativno veljavo. Govorimo o
razodetju. Govorimo o nezmotljivi besedi. Govorimo končno o nespremenljivi
besedi.«88 O nespremenljivi Božji Besedi govori sodobni katoliški dokument o
interpretaciji Svetega pisma »Kakor se je podstatna Božja Beseda prilagodila ljudem
v vseh pogledih, razen v grehu, tako so se Božje besede, izražene v človeških jezikih,
prilagodile človeški govorici v vseh pogledih, razen v zmoti« (CD 87, 9). Podstatna
božja beseda so Kristusove besede: »Resnično povem vam«, ki so v Novi zavezi
zapisane 73-krat. Če ob božjo besedo postavimo človeško govorico, ugotavljamo,
da je ta omejena, spremenljiva, minljiva, kljub temu pa jo lahko postavimo ob
božjo, saj se je Bog po njej izrazil in razodel. Tako naj bi bila človeška govorica
požlahtnjena, saj se božja govorica izrazi tudi mimo razodetja in ni ozko vezana na
86 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga, 78.
87 P. Trubar, Neues Testament (1581–1582), (:)(:) 4 (BS 310).
88 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga, 11.
672
Duha kot sicer sploh krščansko življenje.«86 V nemškem predgovoru k Ta prvi deil
tiga Noviga testamenta 1582 razlaga svojo teologijo, ki temelji na Svetem pismu: »Od
Boga izbrani Kranjci, Štajerci, Korošci in drugi Slovenci, visokega ali nizkega stanu,
grofje, gospoščina, vitezi, plemenitaši, meščani in preprosto kmečko ljudstvo, so tako
kot drugi, po milosti in volji Svetega Duha, iz slovenskih in nemških pridig ter knjig
spoznali in sprejeli pravo vero o Božjem bistvu v Sveti Trojici in njegovi volji, kot je
bilo prej nakazano, tako da vedo, temeljito razumejo, resnično verujejo ter javno tudi
v preganjanju stanovitno izpovedujejo, da je le naš gospod Jezus Kristus, sin Boga
in Marije, s popolno pokornostjo, zaslugami, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem vsem,
ki se želijo resnično spokoriti in resnično verujejo, prislužil in pridobil pri svojem
nebeškem očetu božjo naklonjenost, milost, odpuščanje vseh grehov, odrešenje večnega
prekletstva ter večno življenje.«87 Svetopisemska beseda, iz katere človek črpa moč za
svoje krščansko življenje, je navdahnjena od Svetega Duha. Vendar pa ima beseda
kot temelj človeškega jezika svojo dialoško funkcijo v človekovi komunikaciji, ki mu
omogoča, da sploh biva kot človek.
Teološki vidiki človeške besede
Med človeško in božjo besedo obstaja sorodnost v njeni notranji vsebini in zunanji
obliki, čeprav se formalno božja beseda ne razlikuje od človeške. Ko govorimo o
božji besedi, izhajamo iz razodetja: »Kriterij za božjo besedo je navdih božjega Duha
in sicer tako, da vse, kar je napisano (Sveto pismo) in oznanjano (božje izročilo),
predstavlja delo človeka, vendar ima božjo avtoritativno veljavo. Govorimo o
razodetju. Govorimo o nezmotljivi besedi. Govorimo končno o nespremenljivi
besedi.«88 O nespremenljivi Božji Besedi govori sodobni katoliški dokument o
interpretaciji Svetega pisma »Kakor se je podstatna Božja Beseda prilagodila ljudem
v vseh pogledih, razen v grehu, tako so se Božje besede, izražene v človeških jezikih,
prilagodile človeški govorici v vseh pogledih, razen v zmoti« (CD 87, 9). Podstatna
božja beseda so Kristusove besede: »Resnično povem vam«, ki so v Novi zavezi
zapisane 73-krat. Če ob božjo besedo postavimo človeško govorico, ugotavljamo,
da je ta omejena, spremenljiva, minljiva, kljub temu pa jo lahko postavimo ob
božjo, saj se je Bog po njej izrazil in razodel. Tako naj bi bila človeška govorica
požlahtnjena, saj se božja govorica izrazi tudi mimo razodetja in ni ozko vezana na
86 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga, 78.
87 P. Trubar, Neues Testament (1581–1582), (:)(:) 4 (BS 310).
88 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga, 11.
672
