Page 668 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 668
vstveno delovanje začenja s človekom ter pri človeku. Stvarjenje človeka je zanj
tisto božje dejanje, ki napravi mejnik, nič ni bolj pomembnega ob dejstvu človeka, ki
je ustvarjen po božji podobi, greši, je kaznovan, a vzame s seboj v življenje, ki se zanj
začenja na zemlji, božjo obljubo o odrešenju. V Katekizmu 1550 povsem na začetek
postavi stvarjenje moža in žene, ki sta bila postavljena v raj in nato zaradi greha iz
njega izgnana. Ko govori o dolžnostih posameznih stanov, v poglavju o dolžnostih
moža in žene, Trubar s Petrom (1 Pt 3,7) in Pavlom (Ef 5,25–33; Kol 3,19) govori:
»Taku imayo možye lubiti nih žene, koker suya lastna telesa. Oben nihdar nei suiga
messa souvražil, samuč on tu živi inu ferdei glih koker ta Gospud to Cerkou.«73 V
pesemskem delu prvega katekizma v vezani obliki Trubar spregovori o tem, »koku ye
ta človik od Buga pervič stvarien, koku ye potle izkažen inu spet ponovlen,« in sicer se
je Bog po Adamovem grehu »perveč začel serdyti« in je dejal: »Ti, mož, bodeš z delom
terpel, / Žena pag s teim znošenom. / Morata obba ankrat vmrit, / V to zemlo pokopana
bit, / Iz katere sta vzeta /…/ Koker ye hudič ženi giall, /Taku spet žensku seime / Bode
kači glavo zmencall, / Vragu vso oblast vzame.«74 Žensko seme, ki predstavlja Jezusa
Kristusa, se pri Trubarju pojavlja v vseh katekizmih od leta 1550 do 1575.
V drugem katekizmu iz leta 1555 Trubar znova spregovori o stvarjenju, in to v razlagi
apostolske vere: »Iest verio, de ie Bug mene zo vsemi stvarmi stvaril inu on ie meni dušo,
tellu, vum, pamet, zastopnost, oči, vušesa inu vse ude dal. Inu nei le samuč dal, temuč on
tudi le-tu vse sam gori derži, de konca ne vzameio. H timu on tudi meni, da tu oblačillu,
špendio, pohištvo, ženo, otroke, nive, živino inu kar ie kuli dobriga tar potrebniga h timu
životu.«75 Prav tako v drugem katekizmu v razlagi Gospodove molitve med vse človekove
dobrine, za katere naj ta prosi Boga, uvrsti pobožno ženo, ki je človeku »vus vžitig telesni«
in je vse, kar človek potrebuje na svetu »koker ieisti, pyti, oblačillu, pohystvu, nyve, živina,
blagu inu denarie, brumno ženo, brumne pokorne otroke, zveiste delovce, dekle inu sossede,
dobro gosposčino, kir to pravico doli tarre, te brumne myri, štraifa te hude.«76 Tudi ponovni
pouk možem in ženam, kakšni naj bodo v medsebojnih odnosih, je v drugem katekizmu
povzet po Ef 5,25.28 in Kol 3,19 in Trubar nadaljuje: »Katera lepa ženska naredba nei iz
vuna, v tim spletanu oli v tim krišpanu tih laas inu v tim obešanu tiga zlata inu flinderlinou
okuli sebe oli na oblačillu tiga gvanta postavlena. Temuč ta lipota, kir ie iz notra, ta skriven
človik v tim sercei, kadar ta isti nei izpačen, de ima en krotag inu tyih duh.«77
73 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 167.
74 N. d., 179–184.
75 N. d., 346.
76 N. d., 372.
77 N. d., 510–511.
668
tisto božje dejanje, ki napravi mejnik, nič ni bolj pomembnega ob dejstvu človeka, ki
je ustvarjen po božji podobi, greši, je kaznovan, a vzame s seboj v življenje, ki se zanj
začenja na zemlji, božjo obljubo o odrešenju. V Katekizmu 1550 povsem na začetek
postavi stvarjenje moža in žene, ki sta bila postavljena v raj in nato zaradi greha iz
njega izgnana. Ko govori o dolžnostih posameznih stanov, v poglavju o dolžnostih
moža in žene, Trubar s Petrom (1 Pt 3,7) in Pavlom (Ef 5,25–33; Kol 3,19) govori:
»Taku imayo možye lubiti nih žene, koker suya lastna telesa. Oben nihdar nei suiga
messa souvražil, samuč on tu živi inu ferdei glih koker ta Gospud to Cerkou.«73 V
pesemskem delu prvega katekizma v vezani obliki Trubar spregovori o tem, »koku ye
ta človik od Buga pervič stvarien, koku ye potle izkažen inu spet ponovlen,« in sicer se
je Bog po Adamovem grehu »perveč začel serdyti« in je dejal: »Ti, mož, bodeš z delom
terpel, / Žena pag s teim znošenom. / Morata obba ankrat vmrit, / V to zemlo pokopana
bit, / Iz katere sta vzeta /…/ Koker ye hudič ženi giall, /Taku spet žensku seime / Bode
kači glavo zmencall, / Vragu vso oblast vzame.«74 Žensko seme, ki predstavlja Jezusa
Kristusa, se pri Trubarju pojavlja v vseh katekizmih od leta 1550 do 1575.
V drugem katekizmu iz leta 1555 Trubar znova spregovori o stvarjenju, in to v razlagi
apostolske vere: »Iest verio, de ie Bug mene zo vsemi stvarmi stvaril inu on ie meni dušo,
tellu, vum, pamet, zastopnost, oči, vušesa inu vse ude dal. Inu nei le samuč dal, temuč on
tudi le-tu vse sam gori derži, de konca ne vzameio. H timu on tudi meni, da tu oblačillu,
špendio, pohištvo, ženo, otroke, nive, živino inu kar ie kuli dobriga tar potrebniga h timu
životu.«75 Prav tako v drugem katekizmu v razlagi Gospodove molitve med vse človekove
dobrine, za katere naj ta prosi Boga, uvrsti pobožno ženo, ki je človeku »vus vžitig telesni«
in je vse, kar človek potrebuje na svetu »koker ieisti, pyti, oblačillu, pohystvu, nyve, živina,
blagu inu denarie, brumno ženo, brumne pokorne otroke, zveiste delovce, dekle inu sossede,
dobro gosposčino, kir to pravico doli tarre, te brumne myri, štraifa te hude.«76 Tudi ponovni
pouk možem in ženam, kakšni naj bodo v medsebojnih odnosih, je v drugem katekizmu
povzet po Ef 5,25.28 in Kol 3,19 in Trubar nadaljuje: »Katera lepa ženska naredba nei iz
vuna, v tim spletanu oli v tim krišpanu tih laas inu v tim obešanu tiga zlata inu flinderlinou
okuli sebe oli na oblačillu tiga gvanta postavlena. Temuč ta lipota, kir ie iz notra, ta skriven
človik v tim sercei, kadar ta isti nei izpačen, de ima en krotag inu tyih duh.«77
73 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 167.
74 N. d., 179–184.
75 N. d., 346.
76 N. d., 372.
77 N. d., 510–511.
668
