Page 667 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 667
ni dolgi predguvori k Ta prvi deil tiga Noviga testamenta 1557 Trubar predstavlja
osnovne teološke probleme. Ker mu gre za središčno vprašanje človeka in njegovega
odrešenja, razpravlja o opravičenju, v okviru vprašanja o opravičenju pa o izvirnem
grehu, ko govori še prej o stanju pred grehom, nadalje o osebnem grehu, o postavi
in evangeliju, o milosti in pravici. Druga temeljna ideja Ene dolge predguvori je nauk
o učlovečenju in s tem tudi o odrešenju, kar vse so temeljna vprašanja teološke
antropologije.
Trubarjev odnos do stvarjenja
Že v Katekizmu 1550 je pri Trubarju na prvem mestu stvarjenje človeka. Povsem
na začetek katekizma Trubar postavlja poglavje o stvarjenju (De creatione, lapsu &
poena primorum hominum, tum promissione facta ad eos), v katerem bralcu najprej
ponuja odgovor na to, od kod je človek, in šele v drugem poglavju spregovori o
dekalogu, v katerem ugotavlja, kako naj bi človek, ki je ustvarjen po Božji podobi,
spoznal Boga. Tako je že v izhodišču vidna razlika med Trubarjevim in Luthrovim
katekizmom: »Ko se Luther srečuje z Bogom prek dekaloga, se Trubar srečuje z njim
prek stvarjenja človeka. Tu je bliže württemberški teologiji z J. Brenzem, ki pomakne
abstraktni dekalog v ozadje, v ospredje pa stopi najprej človek kot bitje, ki je 'an pild
Boga'.«70 Človek kot ustvarjeno bitje je Božja podoba (»an pild«), in to človek kot
mož in kot žena – njima so podvržene vse ustvarjene stvari, ki jima služijo v njunem
zakonu.
Trubar opis stvarjenja na začetku prve slovenske knjige začenja s svetopisemskim
citatom iz 1 Mz 1;2;3: »Gospud Bug na šesti dan … ye rekall, STURIMU človeka,
an pild, de bo nam glih, de bode gospodoval čez ribe v tim moryei inu čez ptice pod
nebom, čez živino inu čez vso zemlo tar čez vse tu, kar lazi oli se gible na zemli. Natu
ye Gospud Bug sturill človeka iz illove parsti inu ie dahnil vain v tu obličie an duh
tiga lebna inu taku ye ta človik postala ana živa duša.«71 Ko je Bog ustvaril človeka
po svoji podobi (»de bode nam glih«), ga je postavil za gospodarja čez vse stvari na
zemlji. Vdahnil mu je duh življenja in človek je postal »živa duša«. Opis stvarjenja
Trubar nadaljuje do izgona iz raja, ki je zgolj »ženska tar moška štrafinga inu kryž
zavolo tiga greha.«72 Če je celotno besedilo 1 Mz 1;2;3 v bistvu le prevod, je slednji
naslov Trubarjev komentar: Žena in mož sta bila kaznovana in sprejela sta križ, in to
zaradi greha. Trubar se je v prvi slovenski knjigi oprl na Sveto pismo in svoje teološko
70 J. Rajhman, Trubarjev antropocentrizem, 488.
71 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 27–28.
72 N. d., 35.
667
osnovne teološke probleme. Ker mu gre za središčno vprašanje človeka in njegovega
odrešenja, razpravlja o opravičenju, v okviru vprašanja o opravičenju pa o izvirnem
grehu, ko govori še prej o stanju pred grehom, nadalje o osebnem grehu, o postavi
in evangeliju, o milosti in pravici. Druga temeljna ideja Ene dolge predguvori je nauk
o učlovečenju in s tem tudi o odrešenju, kar vse so temeljna vprašanja teološke
antropologije.
Trubarjev odnos do stvarjenja
Že v Katekizmu 1550 je pri Trubarju na prvem mestu stvarjenje človeka. Povsem
na začetek katekizma Trubar postavlja poglavje o stvarjenju (De creatione, lapsu &
poena primorum hominum, tum promissione facta ad eos), v katerem bralcu najprej
ponuja odgovor na to, od kod je človek, in šele v drugem poglavju spregovori o
dekalogu, v katerem ugotavlja, kako naj bi človek, ki je ustvarjen po Božji podobi,
spoznal Boga. Tako je že v izhodišču vidna razlika med Trubarjevim in Luthrovim
katekizmom: »Ko se Luther srečuje z Bogom prek dekaloga, se Trubar srečuje z njim
prek stvarjenja človeka. Tu je bliže württemberški teologiji z J. Brenzem, ki pomakne
abstraktni dekalog v ozadje, v ospredje pa stopi najprej človek kot bitje, ki je 'an pild
Boga'.«70 Človek kot ustvarjeno bitje je Božja podoba (»an pild«), in to človek kot
mož in kot žena – njima so podvržene vse ustvarjene stvari, ki jima služijo v njunem
zakonu.
Trubar opis stvarjenja na začetku prve slovenske knjige začenja s svetopisemskim
citatom iz 1 Mz 1;2;3: »Gospud Bug na šesti dan … ye rekall, STURIMU človeka,
an pild, de bo nam glih, de bode gospodoval čez ribe v tim moryei inu čez ptice pod
nebom, čez živino inu čez vso zemlo tar čez vse tu, kar lazi oli se gible na zemli. Natu
ye Gospud Bug sturill človeka iz illove parsti inu ie dahnil vain v tu obličie an duh
tiga lebna inu taku ye ta človik postala ana živa duša.«71 Ko je Bog ustvaril človeka
po svoji podobi (»de bode nam glih«), ga je postavil za gospodarja čez vse stvari na
zemlji. Vdahnil mu je duh življenja in človek je postal »živa duša«. Opis stvarjenja
Trubar nadaljuje do izgona iz raja, ki je zgolj »ženska tar moška štrafinga inu kryž
zavolo tiga greha.«72 Če je celotno besedilo 1 Mz 1;2;3 v bistvu le prevod, je slednji
naslov Trubarjev komentar: Žena in mož sta bila kaznovana in sprejela sta križ, in to
zaradi greha. Trubar se je v prvi slovenski knjigi oprl na Sveto pismo in svoje teološko
70 J. Rajhman, Trubarjev antropocentrizem, 488.
71 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 27–28.
72 N. d., 35.
667
