Page 669 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 669
ovek kot mož in žena sta poklicana, da služita drug drugemu, predvsem je njuna
odločilna vloga v verski in posvetni vzgoji otrok, ne smeta pa zanemariti služenja
sočloveku, tistemu, ki je potreben pomoči. To uči in zapoveduje Bog, zato mora
človek v veri izpolnjevati njegovo voljo tudi v službi bližnjemu. V Katekizmu z
dveima izlagama 1575 nazorno kaže svoje razumevanje človeka, ki je bil ustvarjen
po Božji podobi, in njegovega odnosa s sočlovekom ter z Bogom – skozi vero: »Mi
veimo, vidimo inu slišimo, de dosti dobrih ludi ie na sveitu, kir veido, de vsaka stvar
ima suimu Stvarniku biti pokorna inu služiti, inu bi radi v veden služili Bogu. Oli oni
meinio, de se le Bogu služi, kadar so v cerqui oli v kloštrih, oli kadar se postio /…/ Oly v
tim so ty ludie preprosti inu nezastopni /…/ kar Bog postavi inu zapoveda, inu se to istu
v ti veri sturi, s teim se Bogu služi. /…/ kar se pres vere sturi, tu ie greih inu ta vera se
od božye bessede, postave, zapuvidi inu oblube ne loči.«78
Prava vera, kakor jo razume Trubar v Katekizmu 1550, je tista vera, »skuzi katero
človek dobi tu odpusčane tih grehov inu skuzi to bude brumen inu pravičin sturien
pred Bugom, taku de pride v nebesa.«79 Samo po veri se torej more človek zveličati in
kot pravi Trubar s Pavlom (Kol 3,8–11) v predgovoru k Psalterju 1566, je človek po
opravičenju novi človek: »Odložite sedaj, po prejšnjem življenju, starega človeka, ki je
zaradi poželenja in zablod pokvarjen, obnovite pa se v duhu svojega uma in si nadenite
novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi v pravičnosti in svetosti.«80 Prava vera
tudi uči, zaradi česa je stari grešni človek lahko postal novi človek. To se je zgodilo z
dramatičnim božjim posegom v človeško zgodovino, z učlovečenjem. Pri Trubarju
je v vsem njegovem delovanju vidna temeljna lastnost Boga do človeka, božje
usmiljenje. Bog in človek sta pri Trubarju v medsebojnem odnosu, pravzaprav je le
človek v odnosu do Boga. Trubar nikoli ne razpravlja o dokazih za božje bivanje, zanj
je resnica o božjem bivanju dejstvo. Prepričan je, da se v stvarstvu razodeva »ta prava
risnična štalt inu natura božja. Popolna božja podoba se razodeva v Božjem Sinu,
ki je bil poslan na svet, da bi človeka odrešil, pa tudi, da bi človek po njem spoznal
Boga, kakršen je.«81 Bog je za Trubarja Stvarnik vsega v Kristusu, v posebni meri pa
je Stvarnik človeka. »Zato Kristus Stvarnik vsega in ustvarjeni človek božja podoba,
ker je podoba Kristusa. Trubarjevo pojmovanje stvarjenja ima tako kristocentrično
razsežnost, kar pride na poseben način do izraza v Trubarjevi interpretaciji
78 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja II, 248–250.
79 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 47.
80 O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk,
339–350.
81 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 24.
669
odločilna vloga v verski in posvetni vzgoji otrok, ne smeta pa zanemariti služenja
sočloveku, tistemu, ki je potreben pomoči. To uči in zapoveduje Bog, zato mora
človek v veri izpolnjevati njegovo voljo tudi v službi bližnjemu. V Katekizmu z
dveima izlagama 1575 nazorno kaže svoje razumevanje človeka, ki je bil ustvarjen
po Božji podobi, in njegovega odnosa s sočlovekom ter z Bogom – skozi vero: »Mi
veimo, vidimo inu slišimo, de dosti dobrih ludi ie na sveitu, kir veido, de vsaka stvar
ima suimu Stvarniku biti pokorna inu služiti, inu bi radi v veden služili Bogu. Oli oni
meinio, de se le Bogu služi, kadar so v cerqui oli v kloštrih, oli kadar se postio /…/ Oly v
tim so ty ludie preprosti inu nezastopni /…/ kar Bog postavi inu zapoveda, inu se to istu
v ti veri sturi, s teim se Bogu služi. /…/ kar se pres vere sturi, tu ie greih inu ta vera se
od božye bessede, postave, zapuvidi inu oblube ne loči.«78
Prava vera, kakor jo razume Trubar v Katekizmu 1550, je tista vera, »skuzi katero
človek dobi tu odpusčane tih grehov inu skuzi to bude brumen inu pravičin sturien
pred Bugom, taku de pride v nebesa.«79 Samo po veri se torej more človek zveličati in
kot pravi Trubar s Pavlom (Kol 3,8–11) v predgovoru k Psalterju 1566, je človek po
opravičenju novi človek: »Odložite sedaj, po prejšnjem življenju, starega človeka, ki je
zaradi poželenja in zablod pokvarjen, obnovite pa se v duhu svojega uma in si nadenite
novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi v pravičnosti in svetosti.«80 Prava vera
tudi uči, zaradi česa je stari grešni človek lahko postal novi človek. To se je zgodilo z
dramatičnim božjim posegom v človeško zgodovino, z učlovečenjem. Pri Trubarju
je v vsem njegovem delovanju vidna temeljna lastnost Boga do človeka, božje
usmiljenje. Bog in človek sta pri Trubarju v medsebojnem odnosu, pravzaprav je le
človek v odnosu do Boga. Trubar nikoli ne razpravlja o dokazih za božje bivanje, zanj
je resnica o božjem bivanju dejstvo. Prepričan je, da se v stvarstvu razodeva »ta prava
risnična štalt inu natura božja. Popolna božja podoba se razodeva v Božjem Sinu,
ki je bil poslan na svet, da bi človeka odrešil, pa tudi, da bi človek po njem spoznal
Boga, kakršen je.«81 Bog je za Trubarja Stvarnik vsega v Kristusu, v posebni meri pa
je Stvarnik človeka. »Zato Kristus Stvarnik vsega in ustvarjeni človek božja podoba,
ker je podoba Kristusa. Trubarjevo pojmovanje stvarjenja ima tako kristocentrično
razsežnost, kar pride na poseben način do izraza v Trubarjevi interpretaciji
78 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja II, 248–250.
79 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 47.
80 O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk,
339–350.
81 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 24.
669
