Page 97 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 97
1.3
Retorična analiza pedagoškega diskurza
Predstavitev nekaterih tradicionalnih retoričnih elementov in njihove re-
levantnosti za opredelitev pedagoškega diskurza bomo sedaj dopolnili z re-
torično analizo pedagoškega diskurza. Ponazorili jo bomo ob treh ključnih
elementih/temah pedagoškega diskurza:
- Ker je vsaka diskurzivna praksa v osnovi (vsaj implicitno) inte-
raktiven proces, pomeni sodelovanje (aktivno ali vsaj namenitev
pozornosti) njen ključni predpogoj. Vljudnost lahko interpretira-
mo kot diskurzivno spretnost spodbujanja/ohranjanja pripravlje-
nosti komunicirati in v skladu s tem nas bo zanimalo, kako se z
uporabo vljudnostnih strategij ohranjajo/oblikujejo vloge in odnosi
med učitelji ter učenci.
- Diskurzivne prakse smo v grobem opredelili kot spretnost jezi-
kovne rabe, to pomeni kot tehnike in strategije, o katerih lahko
sistematično razmišljamo in obvladovanje katerih lahko urimo
ter izboljšujemo. Opredelili smo jih tudi kot družbeno dejavnost z
retoričnimi in konkretnimi družbenimi učinki. V kontekstu oza-
veščanja vloge in učinkov konkretnih (izbranih) jezikovnih stra-
tegij bomo ob analizi preučili, kako izbira jezikovnih strategij vpli-
va na tip (in uspešnost) pedagoške dejavnosti.
- Znanje predstavlja osrednji predmet in cilj pedagoškega pro-
cesa. Ker so še vedno žive predstave o znanju kot »objektivnih
97
Retorična analiza pedagoškega diskurza
Predstavitev nekaterih tradicionalnih retoričnih elementov in njihove re-
levantnosti za opredelitev pedagoškega diskurza bomo sedaj dopolnili z re-
torično analizo pedagoškega diskurza. Ponazorili jo bomo ob treh ključnih
elementih/temah pedagoškega diskurza:
- Ker je vsaka diskurzivna praksa v osnovi (vsaj implicitno) inte-
raktiven proces, pomeni sodelovanje (aktivno ali vsaj namenitev
pozornosti) njen ključni predpogoj. Vljudnost lahko interpretira-
mo kot diskurzivno spretnost spodbujanja/ohranjanja pripravlje-
nosti komunicirati in v skladu s tem nas bo zanimalo, kako se z
uporabo vljudnostnih strategij ohranjajo/oblikujejo vloge in odnosi
med učitelji ter učenci.
- Diskurzivne prakse smo v grobem opredelili kot spretnost jezi-
kovne rabe, to pomeni kot tehnike in strategije, o katerih lahko
sistematično razmišljamo in obvladovanje katerih lahko urimo
ter izboljšujemo. Opredelili smo jih tudi kot družbeno dejavnost z
retoričnimi in konkretnimi družbenimi učinki. V kontekstu oza-
veščanja vloge in učinkov konkretnih (izbranih) jezikovnih stra-
tegij bomo ob analizi preučili, kako izbira jezikovnih strategij vpli-
va na tip (in uspešnost) pedagoške dejavnosti.
- Znanje predstavlja osrednji predmet in cilj pedagoškega pro-
cesa. Ker so še vedno žive predstave o znanju kot »objektivnih
97