Page 96 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 96
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
ljudmi primerljive stopnje obvladovanja tega specifičnega načina govora in
poznavanja širšega ter ožjega znanstvenega področja. V šolah pa se znan-
stveno pridobljena znanja razlaga in predstavlja učencem, ki imajo drugač-
no predznanje, nimajo izkušenj s sodelovanjem v znanstvenih procesih oz.
z uporabo znanstvenega diskurza. Vse to posledično zahteva uporabo dru-
gačnih strategij jezikovne rabe. Čeprav tudi pedagoški diskurz temelji na
racionalni argumentaciji in ga zaznamujejo jasnost, jedrnatost, neosebnost
itd., mora veliko več pozornosti posvečati podrobni razlagi znanj in osnov-
nih konceptov. Prav tako naj bi vseboval veliko več praktičnih primerov,
vključeval zmerno poenostavljanje (kadar je to potrebno) in naj se ne bi od-
rekal ponavljanju. V tem smislu bi pedagoški diskurz sicer lahko primerjali
z zelo prilagojeno verzijo znanstvenega diskurza, katere temeljna slogovna
(ubesedovalna) značilnost je ekspozitornost. Glede na to, da smo prav v tem
razdelku opisali kar nekaj specifičnih lastnosti, pa lahko utemeljeno zak-
ljučimo, da gre pravzaprav za specifični tip diskurza – pedagoški diskurz.
96
ljudmi primerljive stopnje obvladovanja tega specifičnega načina govora in
poznavanja širšega ter ožjega znanstvenega področja. V šolah pa se znan-
stveno pridobljena znanja razlaga in predstavlja učencem, ki imajo drugač-
no predznanje, nimajo izkušenj s sodelovanjem v znanstvenih procesih oz.
z uporabo znanstvenega diskurza. Vse to posledično zahteva uporabo dru-
gačnih strategij jezikovne rabe. Čeprav tudi pedagoški diskurz temelji na
racionalni argumentaciji in ga zaznamujejo jasnost, jedrnatost, neosebnost
itd., mora veliko več pozornosti posvečati podrobni razlagi znanj in osnov-
nih konceptov. Prav tako naj bi vseboval veliko več praktičnih primerov,
vključeval zmerno poenostavljanje (kadar je to potrebno) in naj se ne bi od-
rekal ponavljanju. V tem smislu bi pedagoški diskurz sicer lahko primerjali
z zelo prilagojeno verzijo znanstvenega diskurza, katere temeljna slogovna
(ubesedovalna) značilnost je ekspozitornost. Glede na to, da smo prav v tem
razdelku opisali kar nekaj specifičnih lastnosti, pa lahko utemeljeno zak-
ljučimo, da gre pravzaprav za specifični tip diskurza – pedagoški diskurz.
96