Page 93 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 93
retorični elementi pedagoškega diskurza
NOVO BESEDILO:
(1'''')
»Nepravilni glagoli = Irregular Verbs«
Nepravilni glagoli v angleščini so nekakšne bele vrane, saj svojih
oblik za »Past« in »Past Participle« ne tvorijo tako kot ostali glago-
li – zgolj z dodajanjem končnice »-ed«.
Nepravilni glagoli so zato poštevanka angleške slovnice.
Znanje nepravilnih glagolov pa je zelo uporabno, saj je podlaga
tvorjenju časov in trpnikov.
Na srečo nepravilni glagoli v angleščini niso številčna jata in vam
posledično ne bi smeli povzročati večjih težav.
Toda kolikšno poseganje v besedilo je ustrezno z vidika prepričljivosti?
Kajti vemo, da vsakršna kršitev vrlin ubesedovanja lahko rezultira v nepre-
pričljivosti, ne glede na utemeljenost stališča, ki je predstavljeno v besedilu.
Najprej je seveda treba upoštevati že tolikokrat omenjeno retorično situa-
cijo, toda pomembno je tudi, da je govorec vsaj v grobem seznanjen z zna-
čilnostmi neke figure, saj jo le tako lahko ustrezno uporabi. Ali se je torej
še vedno treba učiti na pamet kataloge retoričnih figur (kot so se jih vča-
sih), da bi jih kot govorci znali ustrezno uporabiti? Pravzaprav ne in to je
vedel že Kvintilijan (Inst. 8.Pr.28.–29, 10.1). Govorčev ubeseditveni »arze-
nal« se skriva – tam, kjer ga danes morda nočemo (ne moremo?) najti, ker
od nas zahteva vztrajnost in dolgotrajno pozornost – v branju literarnih be-
sedil in v sistematičnem urjenju tako v njihovi interpretaciji kot poskusih
posnemanja. Takšna ideja se morda zdi zelo daleč od ekonomičnih, zna-
kovno omenjenih in tehnološko povsem drugače podprtih besedil, s ka-
terimi se večinoma srečujemo v vsakdanjem življenju, tudi v pedagoškem
kontekstu. A prav pedagoški kontekst predstavlja tisti »prostor«, kjer je to
(zaradi institucionaliziranosti in same narave pedagoškega procesa) mo-
goče in v nekaterih primerih celo obvezno (kot del učnih vsebin in ciljev
posameznih predmetov). Zato v kontekstu umetniških besedil in literar-
nih jezikovnih konvencij nikakor ni koristno preganjati spoznavanja figur
(kot bi morda lahko kdo sklepal iz naše predstavitve o prisotnosti retorič-
nih spretnosti v pedagoškem procesu)73, saj le-ta predpostavljajo in navajajo
73 Prim. str. 37.
93
NOVO BESEDILO:
(1'''')
»Nepravilni glagoli = Irregular Verbs«
Nepravilni glagoli v angleščini so nekakšne bele vrane, saj svojih
oblik za »Past« in »Past Participle« ne tvorijo tako kot ostali glago-
li – zgolj z dodajanjem končnice »-ed«.
Nepravilni glagoli so zato poštevanka angleške slovnice.
Znanje nepravilnih glagolov pa je zelo uporabno, saj je podlaga
tvorjenju časov in trpnikov.
Na srečo nepravilni glagoli v angleščini niso številčna jata in vam
posledično ne bi smeli povzročati večjih težav.
Toda kolikšno poseganje v besedilo je ustrezno z vidika prepričljivosti?
Kajti vemo, da vsakršna kršitev vrlin ubesedovanja lahko rezultira v nepre-
pričljivosti, ne glede na utemeljenost stališča, ki je predstavljeno v besedilu.
Najprej je seveda treba upoštevati že tolikokrat omenjeno retorično situa-
cijo, toda pomembno je tudi, da je govorec vsaj v grobem seznanjen z zna-
čilnostmi neke figure, saj jo le tako lahko ustrezno uporabi. Ali se je torej
še vedno treba učiti na pamet kataloge retoričnih figur (kot so se jih vča-
sih), da bi jih kot govorci znali ustrezno uporabiti? Pravzaprav ne in to je
vedel že Kvintilijan (Inst. 8.Pr.28.–29, 10.1). Govorčev ubeseditveni »arze-
nal« se skriva – tam, kjer ga danes morda nočemo (ne moremo?) najti, ker
od nas zahteva vztrajnost in dolgotrajno pozornost – v branju literarnih be-
sedil in v sistematičnem urjenju tako v njihovi interpretaciji kot poskusih
posnemanja. Takšna ideja se morda zdi zelo daleč od ekonomičnih, zna-
kovno omenjenih in tehnološko povsem drugače podprtih besedil, s ka-
terimi se večinoma srečujemo v vsakdanjem življenju, tudi v pedagoškem
kontekstu. A prav pedagoški kontekst predstavlja tisti »prostor«, kjer je to
(zaradi institucionaliziranosti in same narave pedagoškega procesa) mo-
goče in v nekaterih primerih celo obvezno (kot del učnih vsebin in ciljev
posameznih predmetov). Zato v kontekstu umetniških besedil in literar-
nih jezikovnih konvencij nikakor ni koristno preganjati spoznavanja figur
(kot bi morda lahko kdo sklepal iz naše predstavitve o prisotnosti retorič-
nih spretnosti v pedagoškem procesu)73, saj le-ta predpostavljajo in navajajo
73 Prim. str. 37.
93
