Page 76 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 76
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

pa to v ostalih štirih primerih ni mogoče; tam je precej uporabnejše »dob-
rikanje« (lat. insinuatio).56 Kljub sodnemu kontekstu, za katerega so nasta-
le, so strategije za pridobivanje naklonjenosti prenosljive tudi v pedagoški
diskurz, zlasti v smislu načrtovanja pedagoškega procesa, ki mora za to, da
bi bil čim učinkovitejši, vsebovati preliminarno oceno potencialnega odno-
sa poslušalcev – učencev do vsebine/teme, o kateri bo učitelj z njimi spre-
govoril. Učiteljeva ocena trenutnega razpoloženja in odnosa učencev je lah-
ko zelo pomembna za njegov učinkovit nagovor, bodisi pri obravnavi učnih
vsebin bodisi pri vzpostavljanju dobrih medosebnih odnosov in posledič-
no vpliva na »končni rezultat, npr. na to, kako uspešno skupaj z učenci iz-
pelje učno uro, učinkovito razreši nek konflikt ipd. Za lažjo predstavo prvi-
ne pridobivanja uvodne naklonjenosti navajamo še v obliki preglednice:

Primer Pričakovani odziv Govorčev cilj Primeri možnih strategij
v odnosu poslušalcev nagovora*
do splošnega
prepričanja

Navaden primer Naklonjeni Obdržati naklonje- Vzbujanje ugodja; izmenjava iz-
nost kušenj
Neobičajen/teža- Nenaklonjeni Pridobiti naklonje- Priznati različna mnenja/spor-
ven primer Nezainteresirani nost nost problema; napoved kratkosti
Pridobiti pozornost Pregleden prikaz;
Nepomemben/ prikaz resnosti/pomembnosti/
neugleden pri- Pridobiti naklonje- povezanosti s poslušalci
mer nost Pojasniti nejasnosti; poudariti
dobre strani;
Dvoumen primer Neopredeljeni priznati različna mnenja/spor-
nost problema;

Nenavaden, tež- Nezainteresirani, Ustvariti dovzetnost Enostaven prikaz
ko razumljiv pri- nenaklonjeni
mer

56 Ciceron (De inv. 1.20) v splošnem uvod deli na dva dela: pričetek (lat. principi-
um – pregleden, enostaven in neposreden nagovor) in dobrikanje (lat. insinuatio
– posredno nagovarjanje, pridobivanje naklonjenosti/dovzetnosti/pozornosti s po-
močjo sprenevedanja in prikritega govorjenja). Velja poudariti, da insinuatio v re-
toriki nima negativne konotacije. Ciceronu sledi tudi Kvintilijan, ki takole pojasni
različna pristopa k uvodu: »Če uporabimo ‘pričetek’, neposredno prosimo za nak-
lonjenost in pozornost. V zadevi nečastne vrste pa to ni možno, zato se moramo z
dobrikanjem ‘prikrasti skozi zadnja vrata’, še zlasti (1) če nam zadeva na prvi pogled
ni ravno v čast, ker gre za kaj nepoštenega ali nekaj takega, česar javnost ne odobra-
va, ali pa, (2) če smo v slabšem položaju zaradi celotnega videza zadeve oz. bi lahko
naredili slab vtis, če je nasprotna stranka naš zaščitnik, oče, beden starec, slepec ali
majhen otrok« (Inst. 4.1.42, prevod Matjaž Babič).

* O tem, koga ali kaj pri nagovoru postaviti v ospredje (tj. govorca – sebe, poslušalce ali
vsebino), nekaj uporabnih splošnih nasvetov podaja tudi Kvintilijan (Inst. 4.1.43-50).

76
   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81