Page 73 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 73
retorični elementi pedagoškega diskurza
primere hvalne zvrsti, a vanjo sodijo vsi javni nagovori, ki predpostavlja-
jo formalizirano slavnostno situacijo, kot so, denimo, nagovori ob podeli-
tvah nagrad, nagovori ravnateljev in učiteljev ob začetku in zaključku šol-
skega leta ipd., če se omejimo na pedagoški diskurz. Ali lahko govorimo
o elementih hvalnega govorništva tudi v formalnih situacijah pedagoške-
ga procesa, ki jih ne uokvirja slavnostni dogodek? Pri podajanju snovi bi v
tem smislu gotovo lahko govorili o pozitivnem predstavljanju pomena iz-
obrazbe in znanja nasploh in/ali v ožjem smislu specifičnih vsebin. Obliko
hvalnega govora imajo tudi različne vrste pohval ob izkazanem znanju ali
opravljenih nalogah. Pojmovanje hvalnega govora z diskurzivnega vidika
pa je dosti širše od eksplicitnih pohval. Tipična lastnost hvalnega govora
je izbira takih opisov, ki v opisu dogodkov ali različnih znanj izpostavlja-
jo njihovo pomembnost in pozitivno vrednost, oz. ko gre za posameznika,
izbira takih interpretacij, ki spoštujejo posameznikovo integriteto in zvi-
šujejo njegovo javno (samo)podobo. V tem smislu naj bi učitelji še posebej
obvladali spretnosti korigiranja napak – načine, kako na ustrezen način za-
vrniti napačen odgovor, ne da bi pri tem ogrozili lastno učiteljsko avtori-
teto in hkrati ohranili pozitivno osebno integriteto učenca, njegovo samo-
zavest in motiviranost po pridobivanju znanja (česar se bomo dotaknili v
poglavju o vljudnosti). Kot to izhaja že iz opredelitve temeljne vloge jezika,
stvari same na sebi zgolj so, njihova vrednostna opredelitev pa je stvar je-
zika oz. govorca. »Isto stvar« je torej mogoče glede na odnos do sogovorca
ovrednotiti drugače in celo povsem nasprotno: »isto« dejanje nekega učen-
ca, npr., ko je svoje ime zapisal z malo začetnico, je lahko opredeljeno kot
»spregled« ali »površnost«. Hvalni govor zaradi njegove emocionalne na-
rave tipično zaznamuje tudi uporaba subjektivnih dokazov, ethosa, pred-
vsem pa pathosa.54
Struktura govora
Z vidika strukture retorika govor deli v več delov (lat. partes orationis).
Retorična operacija strukturiranja govora/besedila sodi v drugo izmed
petih govorčevih opravil – razporeditev (lat. dispositio). Kvintilijan (Inst.
3.9.1) kot najpogostejšo navaja delitev v naslednjih pet delov: uvod (lat. pro-
oemium), pripoved (lat. narratio), dokazovanje (lat. probatio), zavrnitev
54 Primere, kako zasnovati govor/besedilo, ki upošteva vidik zvrstnosti, vsebujejo tudi
antične govorniške predvaje (stgr. progymnásmata). V tem pogledu velja izpostaviti
zlasti vaje, kot so anekdota, hvala/graja, karakterizacija, primerjava (elementi hval-
nega govora); topos, zavrnitev/okrepitev, teza/antiteza, razprava o zakonu (elementi
sodnega in svetovalnega govora). Glejte tudi Žmavc, 2013.
73
primere hvalne zvrsti, a vanjo sodijo vsi javni nagovori, ki predpostavlja-
jo formalizirano slavnostno situacijo, kot so, denimo, nagovori ob podeli-
tvah nagrad, nagovori ravnateljev in učiteljev ob začetku in zaključku šol-
skega leta ipd., če se omejimo na pedagoški diskurz. Ali lahko govorimo
o elementih hvalnega govorništva tudi v formalnih situacijah pedagoške-
ga procesa, ki jih ne uokvirja slavnostni dogodek? Pri podajanju snovi bi v
tem smislu gotovo lahko govorili o pozitivnem predstavljanju pomena iz-
obrazbe in znanja nasploh in/ali v ožjem smislu specifičnih vsebin. Obliko
hvalnega govora imajo tudi različne vrste pohval ob izkazanem znanju ali
opravljenih nalogah. Pojmovanje hvalnega govora z diskurzivnega vidika
pa je dosti širše od eksplicitnih pohval. Tipična lastnost hvalnega govora
je izbira takih opisov, ki v opisu dogodkov ali različnih znanj izpostavlja-
jo njihovo pomembnost in pozitivno vrednost, oz. ko gre za posameznika,
izbira takih interpretacij, ki spoštujejo posameznikovo integriteto in zvi-
šujejo njegovo javno (samo)podobo. V tem smislu naj bi učitelji še posebej
obvladali spretnosti korigiranja napak – načine, kako na ustrezen način za-
vrniti napačen odgovor, ne da bi pri tem ogrozili lastno učiteljsko avtori-
teto in hkrati ohranili pozitivno osebno integriteto učenca, njegovo samo-
zavest in motiviranost po pridobivanju znanja (česar se bomo dotaknili v
poglavju o vljudnosti). Kot to izhaja že iz opredelitve temeljne vloge jezika,
stvari same na sebi zgolj so, njihova vrednostna opredelitev pa je stvar je-
zika oz. govorca. »Isto stvar« je torej mogoče glede na odnos do sogovorca
ovrednotiti drugače in celo povsem nasprotno: »isto« dejanje nekega učen-
ca, npr., ko je svoje ime zapisal z malo začetnico, je lahko opredeljeno kot
»spregled« ali »površnost«. Hvalni govor zaradi njegove emocionalne na-
rave tipično zaznamuje tudi uporaba subjektivnih dokazov, ethosa, pred-
vsem pa pathosa.54
Struktura govora
Z vidika strukture retorika govor deli v več delov (lat. partes orationis).
Retorična operacija strukturiranja govora/besedila sodi v drugo izmed
petih govorčevih opravil – razporeditev (lat. dispositio). Kvintilijan (Inst.
3.9.1) kot najpogostejšo navaja delitev v naslednjih pet delov: uvod (lat. pro-
oemium), pripoved (lat. narratio), dokazovanje (lat. probatio), zavrnitev
54 Primere, kako zasnovati govor/besedilo, ki upošteva vidik zvrstnosti, vsebujejo tudi
antične govorniške predvaje (stgr. progymnásmata). V tem pogledu velja izpostaviti
zlasti vaje, kot so anekdota, hvala/graja, karakterizacija, primerjava (elementi hval-
nega govora); topos, zavrnitev/okrepitev, teza/antiteza, razprava o zakonu (elementi
sodnega in svetovalnega govora). Glejte tudi Žmavc, 2013.
73
