Page 72 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 72
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
odkritega, nedvoumnega in utemeljenega navajanja relevantnih strokovnih
virov ter izpostavljanja rešitev in koristi za učence).
Sodni govor
Sodni govor se uporablja v najožje specifični družbeni dejavnosti – v sod-
ni praksi. Njegov cilj je s pomočjo različnih interpretacij dokazov doseči
pravično razsodbo o (ne)krivdi oz. (ne)odgovornosti za konkretno pretek-
lo dejanje, ki je v skladu z obstoječimi zakoni. Kljub vtisu, da med sodnim
govorom in pedagoškim diskurzom ni povezave (razen morda asociacij na
kakšno »zaslišanje« pri učitelju/ravnatelju o neprimernem vedenju ali rav-
nanju), se le-ta glede na značilnosti še najneposredneje navezuje na pedago-
ški diskurz. Temeljna (skupna) točka obeh je namreč argumentirano prep-
ričevanje. Za razliko od svetovalne in hvalne zvrsti sodni govor temelji na
racionalnih dokazih oz. tehnikah argumentiranja. Pravzaprav se je teori-
ja argumentacije razvijala predvsem ob izkušnjah in analizah sodnih go-
vorov, zato je prav sodni govor tudi najbolj teoretično razdelan. Poleg teh-
nik dobrega argumentiranja so se v okviru sodnega govora dodobra razvile
tudi tehnike strukturiranja govora. Kot nekakšen predpogoj dobre argu-
mentacije nastopa tudi odmerjanje njenega najustreznejšega mesta – ko je
občinstvo že uvedeno v problematiko in ustrezno motivirano za sprejema-
nje govorčevih stališč. V naslednjem razdelku si bomo podrobneje ogleda-
li tudi strukturiranje sodnega govora in njegovo relevantnost za pedago-
ški diskurz.53
Hvalni govor
Pri hvalnem govoru gre predvsem za odkrivanje in izpostavljanje pozitiv-
nih plati (stvari, ljudi, dogodkov). Poslušalcem ni treba sprejemati odloči-
tev o koristnosti, pravičnosti itd., temveč so zbrani zato, da bi na bolj ali
manj slavnosten način počastili posameznika ali skupino. Govorec je obi-
čajno oseba, ki mora glede na družbeni položaj v dani situaciji javno nasto-
piti z govorom, ali oseba, ki glede na družbeni položaj sme govoriti v danih
razmerah, a z govorom nastopi zato, ker se posebej odlikuje v javnem prep-
ričevanju. Od govorca se namreč pričakuje, da bo s prikazom izjemnih go-
vorniških veščin orisal izjemnost predmeta svojega govora (v pozitivnem
ali negativnem smislu) in da bo situaciji primerno vzbudil čustva poslu-
šalcev. Običajno najprej pomislimo na pogrebne in spominske govore kot
53 O argumentiranju pišemo v samostojnem poglavju Argumentiranost kot konstitu-
tivni element pedagoškega diskurza.
72
odkritega, nedvoumnega in utemeljenega navajanja relevantnih strokovnih
virov ter izpostavljanja rešitev in koristi za učence).
Sodni govor
Sodni govor se uporablja v najožje specifični družbeni dejavnosti – v sod-
ni praksi. Njegov cilj je s pomočjo različnih interpretacij dokazov doseči
pravično razsodbo o (ne)krivdi oz. (ne)odgovornosti za konkretno pretek-
lo dejanje, ki je v skladu z obstoječimi zakoni. Kljub vtisu, da med sodnim
govorom in pedagoškim diskurzom ni povezave (razen morda asociacij na
kakšno »zaslišanje« pri učitelju/ravnatelju o neprimernem vedenju ali rav-
nanju), se le-ta glede na značilnosti še najneposredneje navezuje na pedago-
ški diskurz. Temeljna (skupna) točka obeh je namreč argumentirano prep-
ričevanje. Za razliko od svetovalne in hvalne zvrsti sodni govor temelji na
racionalnih dokazih oz. tehnikah argumentiranja. Pravzaprav se je teori-
ja argumentacije razvijala predvsem ob izkušnjah in analizah sodnih go-
vorov, zato je prav sodni govor tudi najbolj teoretično razdelan. Poleg teh-
nik dobrega argumentiranja so se v okviru sodnega govora dodobra razvile
tudi tehnike strukturiranja govora. Kot nekakšen predpogoj dobre argu-
mentacije nastopa tudi odmerjanje njenega najustreznejšega mesta – ko je
občinstvo že uvedeno v problematiko in ustrezno motivirano za sprejema-
nje govorčevih stališč. V naslednjem razdelku si bomo podrobneje ogleda-
li tudi strukturiranje sodnega govora in njegovo relevantnost za pedago-
ški diskurz.53
Hvalni govor
Pri hvalnem govoru gre predvsem za odkrivanje in izpostavljanje pozitiv-
nih plati (stvari, ljudi, dogodkov). Poslušalcem ni treba sprejemati odloči-
tev o koristnosti, pravičnosti itd., temveč so zbrani zato, da bi na bolj ali
manj slavnosten način počastili posameznika ali skupino. Govorec je obi-
čajno oseba, ki mora glede na družbeni položaj v dani situaciji javno nasto-
piti z govorom, ali oseba, ki glede na družbeni položaj sme govoriti v danih
razmerah, a z govorom nastopi zato, ker se posebej odlikuje v javnem prep-
ričevanju. Od govorca se namreč pričakuje, da bo s prikazom izjemnih go-
vorniških veščin orisal izjemnost predmeta svojega govora (v pozitivnem
ali negativnem smislu) in da bo situaciji primerno vzbudil čustva poslu-
šalcev. Običajno najprej pomislimo na pogrebne in spominske govore kot
53 O argumentiranju pišemo v samostojnem poglavju Argumentiranost kot konstitu-
tivni element pedagoškega diskurza.
72
