Page 70 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 70
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
nekaj častno (lepo) ali sramotno (grdo). Ker gre za družbeno različne oko-
liščine javnega prepričevanje, vsaki od zvrsti ustrezajo tudi tipične vrste in
načini dokazovanja: za svetovalni govor je najustreznejši (induktivni) na-
čin dokazovanja s primeri, ki jih govorec glede na situacijo lahko spelje sko-
zi številne različice topike odnosa mogoče/nemogoče (npr. Ali je/bo mogoče
nekaj storiti? Če je bilo mogoče X, bo mogoče tudi Y); sodnemu govoru naj-
bolj ustrezajo entimemi, ki jih govorec oblikuje s pomočjo topike obstoje-
če/neobstoječe (npr. Ali (Kaj/Kako) se je nekaj zgodilo? Če se je v nekih raz-
merah zgodilo X, se je v danih razmerah zgodilo tudi Y); v hvalnem govoru
govorec s pomočjo primerov – zgledov vzpostavi implicitno ali eksplicitno
primerjavo, s katero povzdigne hvaljeno ali poniža grajano osebo (npr. Če
je X storil Y, je še verjetneje, da je storil Z).52
Barthes (1990: 80) takole povzema Aristotelovo konceptualizacijo go-
vorniških zvrsti:
Zvrst govora Poslušalci Namen Predmet Čas Dokazi Splošni
topos
SVETOVALNI Člani skup- Priporočiti/ Koristno/ Prihodnost Primeri Mogoče/
SODNI ščine odsvetovati škodljivo nemogoče
HVALNI Obstoječe/
Sodniki Obtoževati/ Pravično/ Preteklost Entimemi neobstoječe
braniti nepravično Sedanjost Primeri
Več/manj
Gledalci/ Hvaliti/ Lepo/
javnost grajati grdo
Aristotel (Rh. 1359a11–25) poudari, da mora govorec obvladati vse na-
čine dokazovanja in da jih je mogoče uporabiti za katero koli govorniško
zvrst. Prav tako opozori tudi na medsebojno prekrivanje zvrsti in razliko
med njimi pripiše slogu. Primer: nekateri hvalni govori so po vsebini lahko
sicer svetovalni, a so ubesedeni kot hvala (Rh. 1367b38–1368a10). Širši druž-
beni kontekst s formaliziranimi oblikami javnega govora načeloma torej
določi osnovni okvir govorniške zvrsti, ki jo govorec izbere za izhodišče,
glede na specifike konkretne retorične situacije pa govor dopolni ali nado-
mesti z elementi, tipičnimi za drugo zvrst (npr. načini ubeseditve, vsebinska
izhodišča, vrste in načini dokazovanja ipd.). Tipičen primer predstavljajo
52 Za ilustracijo navedimo še primer poenostavljene sodobnejše različice opredelitve
govorniških zvrsti, ki služi kot orodje za retorično analizo (Charteris-Black, 2013:
7): a) predviden odziv/ravnanje poslušalcev (npr. glasovanje o predlogu – svetoval-
ni; izrekanje sodbe – sodni; odobravanje – hvalni), b) družbeni namen (npr. vpliv
na oblikovanje politik – svetovalni; zagotavljanje pravičnosti – sodni; izkazovanje
spoštovanja posamezniku/skupini – hvalni) in c) časovna usmeritev (prihodnost –
svetovalni; preteklost – sodni; sedanjost – hvalni).
70
nekaj častno (lepo) ali sramotno (grdo). Ker gre za družbeno različne oko-
liščine javnega prepričevanje, vsaki od zvrsti ustrezajo tudi tipične vrste in
načini dokazovanja: za svetovalni govor je najustreznejši (induktivni) na-
čin dokazovanja s primeri, ki jih govorec glede na situacijo lahko spelje sko-
zi številne različice topike odnosa mogoče/nemogoče (npr. Ali je/bo mogoče
nekaj storiti? Če je bilo mogoče X, bo mogoče tudi Y); sodnemu govoru naj-
bolj ustrezajo entimemi, ki jih govorec oblikuje s pomočjo topike obstoje-
če/neobstoječe (npr. Ali (Kaj/Kako) se je nekaj zgodilo? Če se je v nekih raz-
merah zgodilo X, se je v danih razmerah zgodilo tudi Y); v hvalnem govoru
govorec s pomočjo primerov – zgledov vzpostavi implicitno ali eksplicitno
primerjavo, s katero povzdigne hvaljeno ali poniža grajano osebo (npr. Če
je X storil Y, je še verjetneje, da je storil Z).52
Barthes (1990: 80) takole povzema Aristotelovo konceptualizacijo go-
vorniških zvrsti:
Zvrst govora Poslušalci Namen Predmet Čas Dokazi Splošni
topos
SVETOVALNI Člani skup- Priporočiti/ Koristno/ Prihodnost Primeri Mogoče/
SODNI ščine odsvetovati škodljivo nemogoče
HVALNI Obstoječe/
Sodniki Obtoževati/ Pravično/ Preteklost Entimemi neobstoječe
braniti nepravično Sedanjost Primeri
Več/manj
Gledalci/ Hvaliti/ Lepo/
javnost grajati grdo
Aristotel (Rh. 1359a11–25) poudari, da mora govorec obvladati vse na-
čine dokazovanja in da jih je mogoče uporabiti za katero koli govorniško
zvrst. Prav tako opozori tudi na medsebojno prekrivanje zvrsti in razliko
med njimi pripiše slogu. Primer: nekateri hvalni govori so po vsebini lahko
sicer svetovalni, a so ubesedeni kot hvala (Rh. 1367b38–1368a10). Širši druž-
beni kontekst s formaliziranimi oblikami javnega govora načeloma torej
določi osnovni okvir govorniške zvrsti, ki jo govorec izbere za izhodišče,
glede na specifike konkretne retorične situacije pa govor dopolni ali nado-
mesti z elementi, tipičnimi za drugo zvrst (npr. načini ubeseditve, vsebinska
izhodišča, vrste in načini dokazovanja ipd.). Tipičen primer predstavljajo
52 Za ilustracijo navedimo še primer poenostavljene sodobnejše različice opredelitve
govorniških zvrsti, ki služi kot orodje za retorično analizo (Charteris-Black, 2013:
7): a) predviden odziv/ravnanje poslušalcev (npr. glasovanje o predlogu – svetoval-
ni; izrekanje sodbe – sodni; odobravanje – hvalni), b) družbeni namen (npr. vpliv
na oblikovanje politik – svetovalni; zagotavljanje pravičnosti – sodni; izkazovanje
spoštovanja posamezniku/skupini – hvalni) in c) časovna usmeritev (prihodnost –
svetovalni; preteklost – sodni; sedanjost – hvalni).
70
