Page 31 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 31
retorični elementi pedagoškega diskurza
odnosa med govorcem in sogovorci, ter kritično mišljenje oz. pomembnost
obvladovanja argumentativnih spretnosti kot eno ključnih retoričnih oro-
dij, ki govorcu zagotavljajo prepričljivost in uspešno izvedbo pedagoškega
procesa.
Izpostavimo še zadnji odlomek, ki je z vidika retorike zanimiv zato,
ker ne omenja le priporočil v zvezi z ubesedovalnimi strategijami (tj. ra-
zumljivost, jasnost, preprostost) in napotkov racionalnega izpeljevanja
zaključkov (logično sosledje), temveč v skladu s specifiko učne/retorične si-
tuacije kot enega od ključnih elementov izpostavlja pomembnost kvalitete
učiteljevega govora tako na besedni kot nebesedni ravni:
»Učiteljev govor mora biti učencem razumljiv, zato je na začet-
ku bogato podprt z vidnimi in drugimi nejezikovnimi podporami
(mimika, geste itd.), razumevanje pa omogočamo tudi z upora-
bo slovenščine. Preklapljanje iz enega v drug jezik znotraj pove-
di (npr. del stavka v angleščini, del v slovenščini) ni sprejemljivo.
Besedila, ki jih učenci poslušajo, so učiteljev govor, posnetki na av-
dio in video kasetah, npr. dialogi, pesmi, izštevanke, zgodbe, ali
pa jih bere oz. pripoveduje učitelj. Besedila ustrezajo spoznavnim
sposobnostim učencev, misli so izražene jasno in neposredno ter si
logično sledijo, veliko je ponavljanj in vzporednih struktur. Govor
je nekoliko počasnejši od normalnega, izgovarjava je jasna, govor-
ci pa nimajo posebnih narečnih značilnosti. Ustrezna učiteljeva iz-
govarjava in različni viri slušnih besedil so na tej ravni ključnega
pomena, da učenci ne razvijejo in ohranijo napačne izgovarjave,
ki jo je z leti vedno težje popravljati.« (Učni načrt za prilagojen
izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za an-
gleščino, 2003: 13, poudarili avtorji)
Upoštevajoč prikazane elemente v navedenih odlomkih tudi bra-
nje ostalih učnih načrtov pokaže, da so se v današnjem vzgojno-izobra-
ževalnem sistemu (v Sloveniji) v rubriki specialnodidaktičnih priporočil
nekatera tradicionalna retorična priporočila sicer ohranila, a precej ne-
sistematično. V nadaljevanju bomo zato tiste spretnosti, ki so še posebej
relevantne za komunikacijo v šoli, osvetlili z nekaterih najpomembnejših
zornih kotov klasične retorike. Tradicionalni retorični okvir nam bo omo-
gočil ne le umestitev, podrobnejšo opredelitev in boljše razumevanje že
31
odnosa med govorcem in sogovorci, ter kritično mišljenje oz. pomembnost
obvladovanja argumentativnih spretnosti kot eno ključnih retoričnih oro-
dij, ki govorcu zagotavljajo prepričljivost in uspešno izvedbo pedagoškega
procesa.
Izpostavimo še zadnji odlomek, ki je z vidika retorike zanimiv zato,
ker ne omenja le priporočil v zvezi z ubesedovalnimi strategijami (tj. ra-
zumljivost, jasnost, preprostost) in napotkov racionalnega izpeljevanja
zaključkov (logično sosledje), temveč v skladu s specifiko učne/retorične si-
tuacije kot enega od ključnih elementov izpostavlja pomembnost kvalitete
učiteljevega govora tako na besedni kot nebesedni ravni:
»Učiteljev govor mora biti učencem razumljiv, zato je na začet-
ku bogato podprt z vidnimi in drugimi nejezikovnimi podporami
(mimika, geste itd.), razumevanje pa omogočamo tudi z upora-
bo slovenščine. Preklapljanje iz enega v drug jezik znotraj pove-
di (npr. del stavka v angleščini, del v slovenščini) ni sprejemljivo.
Besedila, ki jih učenci poslušajo, so učiteljev govor, posnetki na av-
dio in video kasetah, npr. dialogi, pesmi, izštevanke, zgodbe, ali
pa jih bere oz. pripoveduje učitelj. Besedila ustrezajo spoznavnim
sposobnostim učencev, misli so izražene jasno in neposredno ter si
logično sledijo, veliko je ponavljanj in vzporednih struktur. Govor
je nekoliko počasnejši od normalnega, izgovarjava je jasna, govor-
ci pa nimajo posebnih narečnih značilnosti. Ustrezna učiteljeva iz-
govarjava in različni viri slušnih besedil so na tej ravni ključnega
pomena, da učenci ne razvijejo in ohranijo napačne izgovarjave,
ki jo je z leti vedno težje popravljati.« (Učni načrt za prilagojen
izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za an-
gleščino, 2003: 13, poudarili avtorji)
Upoštevajoč prikazane elemente v navedenih odlomkih tudi bra-
nje ostalih učnih načrtov pokaže, da so se v današnjem vzgojno-izobra-
ževalnem sistemu (v Sloveniji) v rubriki specialnodidaktičnih priporočil
nekatera tradicionalna retorična priporočila sicer ohranila, a precej ne-
sistematično. V nadaljevanju bomo zato tiste spretnosti, ki so še posebej
relevantne za komunikacijo v šoli, osvetlili z nekaterih najpomembnejših
zornih kotov klasične retorike. Tradicionalni retorični okvir nam bo omo-
gočil ne le umestitev, podrobnejšo opredelitev in boljše razumevanje že
31
