Page 29 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 29
retorični elementi pedagoškega diskurza

ubesedovanja govora (o njem pišemo v nadaljevanju) in kažejo na to, kako
naj bi učitelj z vidika učinkovite jezikovne rabe uresničil vzgojno-izobraže-
valne cilje nekega predmeta.

Iz poglavja o didaktičnih priporočilih v zvezi z uresničevanjem ciljev
predmeta kemija navajamo tale odlomek:

»Pri obravnavi kemijskih (naravoslovnih) pojmov v osnovni šoli
izhajamo iz znanj, ki so jih učenci pridobili po naravoslovni ver-
tikali osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslov-
je in tehnika, predvsem pa pri naravoslovju, s ciljem po čim bolj
celostnem razumevanju kemije. Od znanih primerov prehajamo
k novim. V začetnih stopnjah usvajanja novih kemijskih pojmov
se omejujemo na primere, vezane na učenčevo neposredno okolje.
Te primere postopno nadgrajujemo z zahtevnejšimi, manj znanimi
primeri. S takim pristopom povezujemo kemijo z življenjem in jo
tako približamo tudi tisti populaciji učencev, ki ni izrazito nara-
voslovno usmerjena. Učenci najprej uporabljajo besedne opise za
razlago pojmov in pojavov, nato jih učitelj postopno navaja na upo-
rabo simbolnega kemijskega jezika.« (Učni načrt. Program osnov-
na šola. Kemija, 2011: 22, poudarili avtorji)
V grobem lahko navedene napotke, ki ustrezajo didaktičnemu nače-
lu postopnosti, prepoznamo kot izvorno retorične iz naslednjih razlogov.
Temeljno retorično načelo, ki se navezuje na postopek ubesedovanja govora,
je jasnost in ta se poleg nedvoumne izbire poimenovanj nanaša tudi na na-
čin izpeljevanja in tok misli. Pri izbiri in razvrščanju argumentov, s kateri-
mi si prizadeva prepričati dano publiko, naj bi bil govorec še posebno pozo-
ren na to, da izhaja iz znanih, bolj temeljnih, enostavnejših argumentov in
iz njih postopno ter transparentno izpeljuje nove, splošnejše, abstraktnejše
in kompleksnejše zaključke.
Oglejmo si še odlomke iz treh različnih učnih načrtov za pouk angle-
ščine, kjer so prav tako ponazorjene strategije učinkovite jezikovne rabe
in ki kažejo na to, da retorični principi v pedagoški praksi niso zgolj zelo
konkretne strategije jasnega ubesedovanja znotraj specifičnih didaktič-
nih načel, temveč obsegajo niz jezikovnih in nejezikovnih postopkov, ki
so sestavni del celovitega učiteljevega načrtovanja, organizacije in izved-
be pouka.
Najprej navedimo odlomek iz učnega načrta za pouk angleščine v
osnovni šoli:

29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34