Page 30 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 30
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
»Pri poučevanju angleščine naj bo učenec enakovreden sogovor-
nik, učitelj pa naj upošteva tudi njegove posebnosti in sposob-
nosti ter dejavnosti smiselno prilagaja vsem tem raznolikostim.
Dejavnosti pri pouku naj bodo čim bolj raznovrstne in naj daje-
jo vsem učencem možnost, da vanje vključujejo svoje izkušnje in
spoznanja ter da se učijo kritično sprejemati informacije.
Učno okolje naj bo spodbudno, učni proces pa osredinjen na
učenca, kar pomeni, da učitelj pri pouku uporablja metodo po-
zitivne motivacije, ki spodbuja učenčeve napore, in se izogiba ne-
gativni kritiki, ki zavira komunikacijo v razredu. Kakovostna po-
vratna informacija učence usmerja v izboljševanje njihovega dela
in izdelkov.« (Učni načrt. Program osnovna šola. Angleščina, 2016:
39, poudarili avtorji)
Sledi odlomek iz učnega načrta za pouk angleščine v srednji šoli:
»Pri poučevanju tujih jezikov je zelo pomemben odnos, ki ga uči-
telj vzpostavi z dijaki/dijakinjami. Če je ta odnos odprt in učitelj
dijaka/dijakinjo upošteva kot enakopravnega sogovornika, po-
tem sta učenje in usvajanje jezika mnogo učinkovitejši dejavnosti.
Pomembna sta tudi pozornost, ki je namenjena vlogi posamezne-
ga dijaka/dijakinje kot dejavnega udeleženca/-ke v procesu učenja,
in spodbujanje kar se da usklajene spoznavne, čustvene, vredno-
stne, socialne in telesne rasti dijakov/dijakinj. Pri tem se učite-
lji/učiteljice lahko oprejo na spoznanja pedagoške in psihološke
stroke o pomenu različnih vrst inteligence in tipov dijakov (vi-
zualnih, slušnih, bralnih, kinestetičnih itd.), in različnosti učnih
slogov, saj so nekateri/e dijaki/dijakinje analitično usmerjeni/-e,
drugi/-e pa razmišljajo in rešujejo probleme celoviteje.« (Učni na-
črt. Angleščina: gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija:
obvezni ali izbirni predmet in matura, 2008: 34, podarili avtorji)
Iz obeh odlomkov, ki v ospredje postavljata podobna priporočila, lahko
izluščimo sledeče retorične poudarke: potrebo po govorčevem širokem ob-
vladovanju področja (tj. dobro poznavanje predmetnih učnih vsebin kakor
tudi pedagoško-psihološko-didaktičnih znanj), ki govorcu omogoča ustre-
zno predhodno oceno (tj. načrtovanje) in prilagoditev govora specifikam
poslušalcev (tj. optimalno izvedbo v dani situaciji), razumevanje etične raz-
sežnosti govorništva, ki v ospredje postavlja pomembnost sodelovalnega
30
»Pri poučevanju angleščine naj bo učenec enakovreden sogovor-
nik, učitelj pa naj upošteva tudi njegove posebnosti in sposob-
nosti ter dejavnosti smiselno prilagaja vsem tem raznolikostim.
Dejavnosti pri pouku naj bodo čim bolj raznovrstne in naj daje-
jo vsem učencem možnost, da vanje vključujejo svoje izkušnje in
spoznanja ter da se učijo kritično sprejemati informacije.
Učno okolje naj bo spodbudno, učni proces pa osredinjen na
učenca, kar pomeni, da učitelj pri pouku uporablja metodo po-
zitivne motivacije, ki spodbuja učenčeve napore, in se izogiba ne-
gativni kritiki, ki zavira komunikacijo v razredu. Kakovostna po-
vratna informacija učence usmerja v izboljševanje njihovega dela
in izdelkov.« (Učni načrt. Program osnovna šola. Angleščina, 2016:
39, poudarili avtorji)
Sledi odlomek iz učnega načrta za pouk angleščine v srednji šoli:
»Pri poučevanju tujih jezikov je zelo pomemben odnos, ki ga uči-
telj vzpostavi z dijaki/dijakinjami. Če je ta odnos odprt in učitelj
dijaka/dijakinjo upošteva kot enakopravnega sogovornika, po-
tem sta učenje in usvajanje jezika mnogo učinkovitejši dejavnosti.
Pomembna sta tudi pozornost, ki je namenjena vlogi posamezne-
ga dijaka/dijakinje kot dejavnega udeleženca/-ke v procesu učenja,
in spodbujanje kar se da usklajene spoznavne, čustvene, vredno-
stne, socialne in telesne rasti dijakov/dijakinj. Pri tem se učite-
lji/učiteljice lahko oprejo na spoznanja pedagoške in psihološke
stroke o pomenu različnih vrst inteligence in tipov dijakov (vi-
zualnih, slušnih, bralnih, kinestetičnih itd.), in različnosti učnih
slogov, saj so nekateri/e dijaki/dijakinje analitično usmerjeni/-e,
drugi/-e pa razmišljajo in rešujejo probleme celoviteje.« (Učni na-
črt. Angleščina: gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija:
obvezni ali izbirni predmet in matura, 2008: 34, podarili avtorji)
Iz obeh odlomkov, ki v ospredje postavljata podobna priporočila, lahko
izluščimo sledeče retorične poudarke: potrebo po govorčevem širokem ob-
vladovanju področja (tj. dobro poznavanje predmetnih učnih vsebin kakor
tudi pedagoško-psihološko-didaktičnih znanj), ki govorcu omogoča ustre-
zno predhodno oceno (tj. načrtovanje) in prilagoditev govora specifikam
poslušalcev (tj. optimalno izvedbo v dani situaciji), razumevanje etične raz-
sežnosti govorništva, ki v ospredje postavlja pomembnost sodelovalnega
30
