Page 27 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 27
retorični elementi pedagoškega diskurza
spoštljivo komunikacijo za večjo kakovost medsebojnih odnosov. V skladu
s Kvintilijanovim pojmovanjem retorike naj bi tudi komunikacija v šoli te-
meljila na dobrem govorjenju, na dobro oblikovani razlagi učiteljev in dob-
ro oblikovanih odgovorih učencev. Morda se na prvi pogled znanje zdi sku-
pek jasnih in neovrgljivih dejstev, ki jih je treba zgolj prenesti oz. se jih
naučiti.6 A velja poudariti dvoje. Prvič, da je znanje pogosto že ubesedeno
v argumentativni obliki (npr., trditve o dejstvih, ki so del učnih vsebin, so
podprte z raziskovanjem, s preverjanjem in z vrednotenjem novih dejstev),
in drugič, četudi »gola dejstva« lahko predstavljajo neko osnovo, oporne
točke, te same na sebi nimajo nekega globljega pomena. Dejstvo je, npr., da
je v angleščini glagol »to go« uvrščen v skupino nepravilnih glagolov in ima
še dve nepravilni glagolski obliki: »went« in »gone«. To dejstvo pa je popol-
noma neuporabno in nesmiselno, če ne vemo, kaj in zakaj je to glagol oz.
glagolska oblika, iz česa izvira njegova »nepravilnost«, kdaj se določene ob-
like uporabljajo oz. kakšne razlike izhajajo iz njihove osnovne, idiomatske
ali nepravilne rabe pri opredelitvi dogodkov. Vse to – različno poglobljene
in utemeljene (ali morebiti celo različne) definicije in rabe oblik glagola »to
go« in različne interpretacije sveta v obče niso več »gola dejstva«, temveč že
interpretacije, ki so lahko podprte ali zavrnjene z različnimi utemeljitvami
in razlogi. Konstitutiven del dobre razlage/znanja je torej tudi njena/njegova
dobra ubeseditev. V skladu s tem cilj in namen pedagoškega diskurza nista
(ne moreta biti) zgolj reprodukcija faktičnega znanja učencev, temveč hkra-
ti tudi obvladovanje in razvijanje spretnosti jezikovne rabe, v kateri se ob-
likuje celostno znanje. Izhajajoč iz diskurzivne narave pedagoškega proce-
sa je tako jasno, da se je ob načrtovanju in izvajanju pouka treba osrediniti
tudi na proces in spretnosti komuniciranja in ne le na rezultat. Zdi se celo,
da je uspešnost rezultata lahko v veliki meri odvisna prav od uspešnosti je-
zikovne rabe.7
Katere so retorične tehnike dobrega govorništva oz. oblikovanja govo-
ra? Glede na to, da ima retorika zavidljivo tradicijo (že omenjenih skoraj
6 Kurikularne, didaktične in epistemološke teorije znanje definirajo na različine
načine. Gre za zelo kompleksen pojem z dolgo tradicijo tudi nasprotujočih si pogledov.
Tukaj namenoma privzemamo zelo poenostavljeno, vsakdanje pojmovanje znanja,
ki nakazuje na njegovo »vsebinsko« razsežnost in ga teorije običajno opredeljujejo
kot deklarativno znanje (o (raz)vrednotenju deklarativnega znanja glejte Štefanc,
2011). Pokazati namreč želimo, da vsakršno »vsebino« vedno konstruiramo šele z
jezikom, kar pomeni, da je od tega, kako dobro znamo ubesediti to vsebino, odvisna
tudi kvaliteta »ubesedenega znanja«.
7 Več o vlogi jezikovne rabe (tj. retorike in argumentacije) v kontekstu učne uspešnosti
glejte v Žmavc, 2016.
27
spoštljivo komunikacijo za večjo kakovost medsebojnih odnosov. V skladu
s Kvintilijanovim pojmovanjem retorike naj bi tudi komunikacija v šoli te-
meljila na dobrem govorjenju, na dobro oblikovani razlagi učiteljev in dob-
ro oblikovanih odgovorih učencev. Morda se na prvi pogled znanje zdi sku-
pek jasnih in neovrgljivih dejstev, ki jih je treba zgolj prenesti oz. se jih
naučiti.6 A velja poudariti dvoje. Prvič, da je znanje pogosto že ubesedeno
v argumentativni obliki (npr., trditve o dejstvih, ki so del učnih vsebin, so
podprte z raziskovanjem, s preverjanjem in z vrednotenjem novih dejstev),
in drugič, četudi »gola dejstva« lahko predstavljajo neko osnovo, oporne
točke, te same na sebi nimajo nekega globljega pomena. Dejstvo je, npr., da
je v angleščini glagol »to go« uvrščen v skupino nepravilnih glagolov in ima
še dve nepravilni glagolski obliki: »went« in »gone«. To dejstvo pa je popol-
noma neuporabno in nesmiselno, če ne vemo, kaj in zakaj je to glagol oz.
glagolska oblika, iz česa izvira njegova »nepravilnost«, kdaj se določene ob-
like uporabljajo oz. kakšne razlike izhajajo iz njihove osnovne, idiomatske
ali nepravilne rabe pri opredelitvi dogodkov. Vse to – različno poglobljene
in utemeljene (ali morebiti celo različne) definicije in rabe oblik glagola »to
go« in različne interpretacije sveta v obče niso več »gola dejstva«, temveč že
interpretacije, ki so lahko podprte ali zavrnjene z različnimi utemeljitvami
in razlogi. Konstitutiven del dobre razlage/znanja je torej tudi njena/njegova
dobra ubeseditev. V skladu s tem cilj in namen pedagoškega diskurza nista
(ne moreta biti) zgolj reprodukcija faktičnega znanja učencev, temveč hkra-
ti tudi obvladovanje in razvijanje spretnosti jezikovne rabe, v kateri se ob-
likuje celostno znanje. Izhajajoč iz diskurzivne narave pedagoškega proce-
sa je tako jasno, da se je ob načrtovanju in izvajanju pouka treba osrediniti
tudi na proces in spretnosti komuniciranja in ne le na rezultat. Zdi se celo,
da je uspešnost rezultata lahko v veliki meri odvisna prav od uspešnosti je-
zikovne rabe.7
Katere so retorične tehnike dobrega govorništva oz. oblikovanja govo-
ra? Glede na to, da ima retorika zavidljivo tradicijo (že omenjenih skoraj
6 Kurikularne, didaktične in epistemološke teorije znanje definirajo na različine
načine. Gre za zelo kompleksen pojem z dolgo tradicijo tudi nasprotujočih si pogledov.
Tukaj namenoma privzemamo zelo poenostavljeno, vsakdanje pojmovanje znanja,
ki nakazuje na njegovo »vsebinsko« razsežnost in ga teorije običajno opredeljujejo
kot deklarativno znanje (o (raz)vrednotenju deklarativnega znanja glejte Štefanc,
2011). Pokazati namreč želimo, da vsakršno »vsebino« vedno konstruiramo šele z
jezikom, kar pomeni, da je od tega, kako dobro znamo ubesediti to vsebino, odvisna
tudi kvaliteta »ubesedenega znanja«.
7 Več o vlogi jezikovne rabe (tj. retorike in argumentacije) v kontekstu učne uspešnosti
glejte v Žmavc, 2016.
27
